torek, 28. oktober 2008

Elzbieta ZUBRZYCKA: Okamenel sem

Leto izida: 2007
Založba: Koleda
COBISS-ID: 234424576

Povzetek:
Ste pred težko nalogo, narediti morate plakat, Konec mučenja v naši šoli? Ne obupajte, že na C stopnji se lahko poučite o nasilju, o profilu mučitelja, o takšnem obnašanju, ki mučitelju odvzeme moč, skratka poučno branje o tem, kako ustaviti šolske mučitelje in se izogniti vlogi žrtve, ki misli, da je mučitelj tako močan kot se zdi. Da je krog njegovih občudovalcev tako velik, kot je videti.
Žrtev izkazuje napačno solidarnost s tem, ko je tiho, ko ničesar ne ukrene, ne pove prijateljem, znancem, staršem, učiteljem. Žrtev se ne zaveda, da ima mučitelj zamrznjena čustva, da mu je morda kdo storil krivico, da je zavidljiv, možno je, da tudi njega kdo muči in se tako maščuje…
Knjižni "junak", mučitelj Gusti, ki se je počutil pomembnega v krogu otrplih, molčečih fantov, je nazadnje le doživel svoj poduk, kajti molčečih fantov ni bilo več. Po zaslugi starejšega brata ene od žrtev, so bili pripravljeni zoperstaviti grdemu obnašanju, ker jim je ta razložil, da manj prestrašenih gledalcev za Guza pomeni manj zadovoljstva. Organizirali so celo srečanje vseh, ki nasprotujejo mučenju, kajti, če ne bi ničesar naredili, bi stopili na Guzovo stran in bi bili soodgovrni za to, kar bi se zgodilo...
Odlična knjiga za pogovor, ki že prvošolčkom olajša prepoznati nasilje in se postaviti zase.

Paul WHITE: Recording and production techniques

Leto izida: 2002
Založba: SMT
COBISS-ID: 4372755

Povzetek:
Zadnjih nekaj let se tehnologija v glasbenih studiih dramatično spreminja. Tudi snemalna tehnika, podkrepljena z raznimi softwareskimi vmesniki, se je vdala digitalnim zapisom, ki so izpodrinili analogne, kar je posledično privedlo tudi do fizičnega krčenja studia, tudi do velikosti računalniškega monitorja.
Priročnik se izjemno učinkovito in natančno ukvarja z vsemi snemalnimi procesi v studiih, od priprav na snemanje do končne post produkcijske faze. Poskuša nas tudi educirati o pomembnosti producentskega ter snemalčevega dela na plošči, ki ga dostikrat lahko celo enačimo z delom izvajalca ali avtorja. Za glavni cilj si knjiga zastavi raziskati odnos med avtorjem, snemalcem, producentom ter v končni fazi tudi založnikom.
Poleg omenjenih vsebin v priročniku najdemo tudi bolj specifične teme, in sicer: ustvarjanje specifičnih zvočnih učinkov, eksperimentiranje z efekti, odgovori na najbolj pogosta vprašanja o snemanju, post produkcijska faza z remiksiranjem, editiranjem ter »mehčanjem« zvoka itd.
Vsekakor dobrodošla knjiga za vse glasbenike, ki so radi sami svoji mojstri!

Mark TWIGHT: Poljubi ali ubij : izpovedi serijskega plezalca

Leto izida: 2008
Založba: Sidarta
COBISS-ID: 238387200

Povzetek:
Mark Twight je eden vodilnih ameriških alpinistov z dolgim seznamom ekstremno težkih prvenstvenih smeri v različnih svetovnih gorstvih. 'Poljubi ali ubij' je njegov izbor v alpinističnih revijah že objavljenih člankov in esejev, ki so nastali v letih 1985 - 2000. Preden so izšli v knjižni obliki jih je delno predelal in opremil s komentarji, v katerih opisuje vzroke in okoliščine za pisanje, pa tudi odmeve in posledice, ki so jih vzbudili ali povzročili. Izbrani prispevki nudijo dober vpogled v njegovo zasebno življenje tako človeka kot alpinista. Knjiga ni lahkotno branje in se s provokativnim, kritičnim, neprizanesljivim in mestoma ciničnim stilom pisanja zelo razlikuje od gorniške literature, ki smo je vajeni. Bralci, ki v prebiranju opisov alpinističnih podvigov iščejo (in najdejo) domoljubno patetiko ali poduhovljeno filozofiranje, bodo knjigo hitro odložili. Mark Twight je namreč izrazit individualist, kateremu je pripadnost punkovski subkulturi še potencirala njegovo uporniško naravo. Brez zadržkov prezira polovičarstvo in pozerstvo, istočasno pa z brezkompromisno kritiko ne prizanaša niti sebi in svojim lastnim omejenostim. Popolna alpinistična predanost in neprizanesljivost do sebe in okolice sta temelj razmišljanju, ki ne dopušča brezbrižnosti, polovičarstva in hinavščine. Če iščemo rdečo nit v 'Poljubi ali ubij' objavljenih prispevkov, jo velja iskati v smeri Twightove plezalne etike, ki naravnost fanatično prisega na alpski stil plezanja tudi najzahtevnejših smeri. Zanj je značilno plezanje z minimalno količino opreme, brez fiksnih vrvi in vnaprej postavljenih taborov. Takšen stil plezanja je sicer najhitrejši, a ne dopušča in ne odpušča napak. Sposobni so ga le fizično in psihično najbolje pripravljeni. Twightu je pomemben način, kako je neka smer preplezana in ne rezultat, kar je v alpinizmu največkrat še vedno osvojeni vrh. Do lovcev na trofeje - zbiralcev vrhov je avtor neizprosen. Med redkimi 'sorodnimi dušami', ki imajo podobne poglede na alpinizem Twight večkrat spoštljivo omenja tudi Slovenca Toma Česna in Marka Prezlja.

Len SPERRY: Spolnost, duhovništvo in cerkev

Leto izida: 2008
Založba: Celjska Mohorjeva založba
COBISS-ID: 238052352

Povzetek:
Končno smo na slovensko tržišče dobili knjigo, ki se problemu pedofilije približuje s strokovnega vidika. Objektivnost pisanja je avtorjeva odlika, ki bralcu omogoča podroben strokovni vpogled v probematiko. Spremno besedo je napisal dr. Ivan Štuhec, v njej pa poleg krajšega vsebinskega pregleda izvemo tudi, kaj je Cerkev na Slovenskem in v svetu storila na področju preprečevanja in kaznovanja pedofilije. Spremembe v cerkvenem zakoniku in sprejeti dokumenti na ravni škofij in Vatikana kažejo, da se vodstvo Cerkve zaveda kompleksnosti problematike in jo poskuša čimbolj učinkovito rešiti. Avtor Sperry že na začetku opredeli pedofilijo kot kaznivo dejanje in anomalično človekovo spolno orientiranost. V nadaljevanju obravnava razvoj seksualnosti in spola, vrste usmerjenosti glede na seksualnost in spol, spolne težave in motnje ter jasno opredeli terminologijo seksualnosti. Proces psihoseksualnega razvoja podkrepi s konkretnimi primeri oziroma osebami, ki jih opredeli s psihosoicalnega vidika. Skozi različne razvojne faze teh oseb spoznavamo, kako je pri njih postopoma prišlo do napačne spolne orientiranosti oziroma do pojava pedofilije. Zanimivo je tudi poglavje, v katerem avtor obravnava seksualnost v odnosu do intimnosti in celibata. Sistematično obdela pojav različnih vrst intimnosti, pri tem pa bi izpostavil celibatersko intimnost in celibatersko spolnost kot posebni kategoriji, ki se sprva zdita kontradiktorni, a sta povsem razpoznavna pojava. Avtor se spopada tudi z narcisizmom in spolnimi prestopki ter s spolnimi prestopki duhovnikov z otroki, adolescenti in odraslimi. Zanimiva je tipologija duhovnikov, ki so vpleteni v spolne prestopke. Sperry jih razvršča v 6 kategorij. Primer: VI. tip je klasični seksualni predator, psihopat z občutkom narcisistične upravičenosti do česarkoli, uporablja pa zvijače zastraševanje, včasih tudi fizično poškoduje žrtve. Tovrstne klasifikacije, ki jasno opredelijo posamezne spolne deviacije, so koristna informacija za vsakogar. V zadnjem poglavju avtor išče poti preprečevanja spolnih prestopkov v duhovnih poklicih. Ključni pri tej dejavnosti so njihovi predstojniki, ki s pravili, strukturami in normami onesposabljajo svoje člane za spolne prestopke. Potrebna je izbira pravih kandidatov za ta poklic ter vizionarsko vodenje organizacije, ki vključuje srečanja, sodelavnje posameznih duhovnikov , reševanje problemov na vseh ravneh. Potrebna je evalvacija duhovnikovih sedanjih in prihodnjih nalog, kar bo omogočalo pravilno razporejanje kadra, manj delovnih frustracij, večje zadovoljstvo med duhovniki in posledično manj spolnih prestopkov.
Avtor uspešno povezuje znanstvena dognanja različnih strok, tako psihologije, psihoanalize, razvojne psihologije in sociologije kot teologije, cerkvenega in civilnega prava. Delo je sistematičen pristop, ki s svojo interdisciplinarnostjo zagotavlja celosten vpogled v problematiko pedofilije med duhovniki, obenem pa že nakazuje smernice za njihovo reševanje. Čeprav gre za težko in družbeno občutljivo tematiko, Sperry z upoštevanjem znanstvenega kritično metodološkega pristopa izpolnjuje vse kriterije, da njegovo delo lahko jemljemo tudi kot priročnik, ki bo koristili tako strokovnim delavcem pri delu s prestopniki v spolnosti kot tudi navadnim bralcem, ki jih tovrstna pereča tematika zanima.

Thomas SCHAUER: Rastlinski vodnik

Leto izida: 2008
Založba: Modrijan
COBISS-ID: 237483520

Povzetek:
Knjiga Rastlinski vodnik je odličen priročnik za preprosto in učinkovito določevanje rastlinskih vrst za botanične začetnike. Vključuje 1150 srednjeevropskih rastlinskih vrst, vključno s travami, drevesi in grmovnicami. Rastline so organizirane v skupine po lahko prepoznavnih znakih.
Zelnate rastline so uvrščene v eno od petih skupin z ozirom na barvo cvetov. Jedrnate opise rastlin z najpomembnejšimi razlikovalnimi znaki in nazornimi ilustracijami najdemo na straneh, ki so po robu knjige obarvani enako kot cvetovi. Rastline so v okviru posamezne barvne kategorije (beli cvetovi, rumeni cvetovi, rdeči, rožnati ali škrlatni cvetovi, modri ali vijoličasti cvetovi, zeleni, rjavi ali neopazni cvetovi) razvrščene v 4 nadaljnje skupine z ozirom na zgradbo cvetov.
V zadnji četrtini knjige so neodvisno od barve cvetov obravnavane 4 skupine rastlin, pri katerih barva ni ključen znak. Zaradi razmeroma kratkega časa cvetenja so cvetni znaki manj primerni za enostavno določanje. To so trave in travam podobne rastline, iglavci, listavci in pritlikavi grmi.
Knjiga je zaradi preprostega ključa za določevanje rastlin po barvi cvetov , izvrstnih ilustracij in kratke razlage nepogrešljiv priročnik za vsakega rastlinskega navdušenca.

Ken SARO-WIWA: Soldatko

Leto izida: 2008
Založba: Študentska založba
COBISS-ID: 237672960

Povzetek:
Kritiki prištevajo roman Soldatko med enega boljših protivojnih romanov, v katerem nam avtor skozi zgodbo o mladem Nigerijcu prikaže nesmiselnost vojn.
Glavni junak Mene se udeleži državljanske vojne v svoji deželi, ne da bi sploh vedel, za kaj pravzaprav gre, zato se tudi znajde enkrat na eni strani bojnega polja, drugič na drugi. Avtor ne pripoveduje kaj dosti o političnem ozadju, ki je pripeljalo do spopadov, niti ne poimenuje vojskujočih sil. Bolj pomembne se mu zdijo dileme in stiske malega človeka in absurdnost situacij, ki pa so univerzalne, veljajo v katerikoli vojni.
Roman je zanimiv tudi zaradi jezika, ki je nekakšna mešanica nigerijske pidžinske angleščine in polomljene angleščine. Slovenski jezik nima pidžinske zvrsti, zato je imel prevajalec Andrej Skubic izredno težko nalogo, ki pa jo je izvrstno opravil. Iznašel je čisto nov jezik, pri katerem se je naslonil na makedonščino.

Umberto SABA: Ernesto

Leto izida: 2008
Založba: Cankarjeva založba
COBISS-ID: 237683968

Povzetek:
Roman Ernesto je prva v slovenščino prevedena knjiga priznanega italijanskega avtorja Umberta Sabe (1883-1957). Gre za roman o odraščanju, v ospredju je subtilno prikazovana gejevska tematika.
Ernesto, mlad fant, pri delu v pisarni spozna precej starejšega delavca, ki opravlja predvsem težaška dela. Vzpostavita komunikacijo, najprej verbalno, potem telesno; odnosi med moškima so večinoma spoštljivi, kultivirani in prijazni, z zelo malo spogledovanja s sadizmom in merjenja moči, kar je sicer pogosta stalnica v gejevski literaturi. Ernesta kmalu postane strah, da bi bil razkrit, za svojim početjem ne stoji in želi ga prekiniti...Nikomur ne zmanjšam bralnih užitkov, če povem, da ima roman srečen konec s svetlo perspektivo v prihodnost.
Ob očarljivi vsebini pa ima roman še eno, enako močno komponento: jezik. Večina dialogov je napisana v italijanskem tržaškem dialektu, ki ga je prevajalka Ivanka Hergold prevedla v slovenski tržaški dialekt, presunljivo avtentičen in učinkovit.

Benka PULKO: Pocestnica

Leto izida: 2007
Založba: Undara
COBISS-ID: 233801472

Povzetek:
Knjiga Pocestnica je več kot potopis, je življenjski potopis Benke Pulko, svetovne popotnice. V njem nam avtorica na začetku najprej predstavi na kratko svoje življenje; izvemo, da je Štajerka, nekaj o njeni družini, spominja se šolskih dni od osnovne šole do študija biologije, iz katere je diplomirala. Omeni nekaj utrinkov iz življenja Benke kot učiteljice (kar stroge, pravi). Je brez dlake na jeziku, ne glede ali se stvari tičejo nje ali drugih ljudi.

Sledi odločitev, da odpotuje z motorjem po vsem svetu. Pred potovanjem pa seveda še priprave nanj, sponzorji, denar… Nato pa na letalo in najprej v Severno Ameriko, kjer se dolgo potovanje z motorjem na sedem kontinentov začne. Z Benko nato potujemo po svetu, spoznavamo kraje in ljudi, prijetne in manj prijetne pripetije. Ker je potovala po vsem svetu, se posameznih držav in krajev dotakne na kratko, saj bi sicer rabila več knjig, da bi vanje spravila vse, kar je videla in doživela. Vendar je to dovolj, da si bralec ustvari podobo o krajih, po katerih potuje. Hkrati pa nam ob dogodivščinah s poti v potopisu spotoma predstavlja tudi svoje poglede na stvari, na življenje, svoja stališča, nauke in ravno to naredi knjigo zanimivo za branje tudi za tiste bralce, ki jim potopisi niso ravno prva izbira.

V knjigi spoznamo tako na eni strani na kratko svet, na drugi strani pa Benko samo, zato je prava oznaka za knjigo "življenjski potopis". Napisana je v rahlo humorističnem stilu, berljivo, odkritosrčno in z veliko optimizma.

Siobhan PARKINSON: Nekaj nevidnega

Leto izida: 2007
Založba: Miš
COBISS-ID: 235834112

Povzetek:
Nekaj nevidnega je pronicljiv in nadvse tenkočuten mladostniški roman izstopajoče sodobne irske mladinske pisateljice, katere literarna dela so pogosto nagrajena z uglednimi nagradami s področja mladinske književnosti, in prevedena v številne tuje jezike. Da je mojstrica pisanja, izpričuje tudi omenjeno literarno delo, ki ga lahko opredelimo tudi kot roman o odraščanju in zorenju, v katerega čisto nepričakovano zareže smrt, smrt nič krivega otroka. V njegovem središču je že takoj na samem začetku enajstletnik Jake, edinec, ki je nenavaden fant, drugačen od svojih povprečnih vrstnikov. Je razmišljujoč in občutljiv odraščujoč zgodnji najstnik s smislom za umetnost, pa tudi za nogomet, za branje enciklopedij in izmišljanje novih besed, velik občudovalec rib, ki jih želi slikati, ko bo odrasel. V sebi nosi veliko odprtih, nerazrešenih vprašanj, ki se tičejo njegove družine, njegovega odnosa do očima, mame, svoje komaj rojene sestrice, biološkega očeta, in končno tudi svojega mesta v tej družini. In prav vsa vprašanja terjajo od njega odgovore, odločitve … Naključno srečanje s Stello in kasneje tudi druženje z njeno številčno družino, pa tudi iskren, na nek način celo prijateljski odnos s staro in modro gospo Kennedy, predvsem pa tragedija, ki zaznamuje dekletovo družino, za vedno spremenijo njegov pogled na življenje in svet in mu na nek način pomagajo razrešiti odprta vprašanja, kar je bistveni korak na dolgi poti, ki vodi k odraslosti. To poletje, v katerem je Jake srečal Stello, je fanta za zmeraj zaznamovalo in je nekakšna njegova prva osebna, resnična in bistvena življenjska preizkušnja. Nekaj nevidnega v sebi nosi različne zgodbe, ki bralcu še dolgo lahko ostanejo v spominu: o družini, njenih različnih oblikah, prijateljstvu, pogumu, izgubi, smrti, odgovornosti in krivdi, odlikuje pa ga pisateljičina zmožnost vživljanja v literarne junake, v svet njihovih najglobljih čustev in občutij, preprosta fabula z natančno izrisanimi značaji, odlični dialogi. Roman, ki sprva začenja brati kot ležerna pripoved in v katerem se dolgo časa ne zgodi nič pretresljivega, se kmalu po prvih slutnjah o bližajoči se nesreči, ki pa jo s svojim pogumom uspe glavni junak preprečiti, bliskovito začne odvijati v smer tragedije, ki pa je glavni junak nikakor ne more preprečiti, zaradi česar prevzame nase vso krivdo, čeprav ni ničesar zakrivil. In prav to, premagovanje krivde, pri čemer mu pomagajo njegovi najbližji in mu s tem pokažejo, kdo in kaj so, da so ob njem, ko mu je najhuje, to je tisto, kar Jaku vrne samozaupanje in vero v moč družine.

Yoko OGAWA: Darilo števil

Leto izida: 2008
Založba: Učila
COBISS-ID: 236956672

Povzetek:
Mati 10-letnega Korena je dodeljena kot hišna pomočnica ostarelemu profesorju matematike, ki ima le 80 minut spomina. V hudi prometni nesreči je namreč genialni profesor izgubil spomin in zdaj se ukvarja le še z reševanjem matematičnih nalog, vsakdanja opravila, imena ljudi in nujne dogodke pa si zapisuje na majhne listke, ki si jih lepi na obleko. Hišna pomočnica in njen sin se skozi čas zelo navežeta na čudaškega profesorja, ki izkazuje veliko spoštovanje in naklonjenost otrokom. Skupaj navijajo za bejzbolske igralce, jejo kosilo, poslušajo radio, spoznavajo lastnosti števil in rešujejo matematične naloge.
Zgodba opisuje povsem običajno življenje treh oseb na Japonskem. Ne dogaja se jim nič pretresljivega, vsakdanjo rutino tu in tam zmoti profesorjev zobobol, majhna Korenova nerodnost v kuhinji, praznovanje rojstnega dne, nagrada za rešitev matematične naloge. Kljub temu da dogajanje v zgodbi ni pretresljivo napeto in so dogodki povsem običajni, ima zgodba prav zaradi neke ležernosti, vsakdanje predvidljivosti in reda, poseben čar. Morda tudi zato, ker skozi zgodbo zgodbo spoznamo delček navad, vrednot in kulturo Japonske.
Japonska avtorica Yoko Ogawa ima v slovenščino prevedeno še knjigo Hotel Iris, ki je tematsko in slogovno povsem različna od Darila števil.

Knjiga je primerna za vse odrasle bralke in bralce.

Drago OCVIRK: Kristus v kraljestvu voduja

Leto izida: 2008
Založba: Družina
COBISS-ID: 236748800

Povzetek:
Delo Kristus v kraljestvu voduja uvaja v pomemben segment srečevanja med črno in belo celino od 15. stoletja do danes, in sicer na področju današnjega Benina v Gvinejskem zalivu. Pomembno vlogo v tem dogajanju imata katolištvo in vodu. Ta varianta afriškega tradicionalnega verstva, ki je danes razširjena po vsem Gvinejskem zalivu, trgovina s sužnji pa jo je zanesla v Novi svet, je nastala v Dahomeju oz. današnjem Beninu.
Avtor predstavi to deželo v njenih mnogih razsežnostih: od zgodovinskih in verskih do političnih in gospodarskih, da bi res vsestransko predstavil vodu, njegov vpliv in zakoreninjenost. Pri tem upošteva vlogo, ki jo imajo nekatere evropske dežele v tem delu sveta, in sicer od trgovine s sužnji in kolonizacije, prek znamenitih dahomejskih bojevnic in islamske trgovine s sužnji do migracij in sodelovanje danes.
V teh prepletanjih so izjemnega pomena prav verstva: katolištvo in vodu, v zadnjem času tudi islam in evangelikalci. Dolgo so poti peljale le iz Evrope na Obalo sužnjev in v Črno Šparto, zato se je tam lahko razširila katoliška vera. Toda zdaj so se poti obrnile v nasprotno smer, tako da je priliv Afričanov v Evropo vse večji. Z njimi prihaja po eni strani krščanstvo, ki je še kako zaznamovana z vodujem in drugimi oblikami afriškega tradicionalnega verstva, po drugi strani pa afriški prišleki prinašajo s seboj svoja starodavna verovanja, kar ni brez vpliva na evropsko kulturno okolje, v katerega se vključujejo. Afričani - kristjani, vodujci, drugi pripadniki tradicionalnega verstva in muslimani - prinašajo novega duha, sveže vire imaginacije in domišljije v nekoliko duhovno upehano Evropo. Srečevanje bele in črne celine se zdaj dogaja v Evropi, zato se proti koncu te knjige perspektiva obrne in se eno zadnjih poglavij glasi: Voduji v Kristusovem kraljestvu. Ta nepričakovani obrat vodi k spraševanju Evropejcev o njih samih, njihovi identiteti in vrednotah, sposobnosti sožitja z »drugimi« na lastnih tleh in, ne nazadnje, o njihovi prihodnosti.

Beverley NAIDOO: Druga stran resnice

Leto izida: 2008
Založba: Grlica
COBISS-ID: 237651712

Povzetek:
Dvanajstletna Sade in njen desetletni bratec Femi morata zapustiti svoj dom, sorodnike in prijatelje. Njuna mama je umorjena, očka - svobodomiselni raziskovalni novinar - je v življenjski nevarnosti, v Nigeriji vlada nasilje in kaos. Ilegalno ju spravijo v London, kjer se pa njune težave še stopnjujejo: stric, ki naj bi ju pričakal, je pogrešan. Skrb zanju prevzamejo Urad za mladoletne begunce, socialni delavci in rejniki. Tudi njun očka vstopi v VB ilegalno, zato je zaprt, odloči se za gladovno stavko; njegov problem se začne reševati, ko se vključi TV.
V besedilu se prepleta vrsta problemov: politično nasilje, smrt, ilegalna migracija, begunstvo, predsodki belcev do Afričanov, nasilje med otroki v šoli, nevarnosti v velikem mestu, moč medijev v sodobnem svetu idr. In kaj je v resnici z resnico, če le-ta pripelje do toliko gorja?
Avtorica, ki je sicer iz Južne Afrike, je snov delno črpala iz resničnega življenja (npr. smrt Ken Saro-Wiwa, žrtev nasilja v Nigeriji) in tudi sama je bila kot emigrantka v VB. Zgodba je pretresljiva in napeta; prežeta z upanjem po "medkulturnem dialogu".
Posebnost so tudi številni pregovori in primerjave iz afriškega okolja, v pripovedno besedilo so vgrajena pisma glavnih oseb idr. Avtorica je za roman prejela nagradi Carnegie Medal in Nestlé Smarties Silver Award. Prevedla ga je Urška Strnad, spremno besedo k slovenski izdaji je napisala Jana Kolarič.

(Roman delno obravnava isto problematiko kot delo Berlie Doherty, Abela).

Guillaume MUSSO: Boš čakal name?

Leto izida: 2008
Založba
: Učila International
COBISS-ID: 237675264

Povzetek:
Šestdesetletni zdravnik Elliot Cooper živi v San Franciscu. Skrbi za hčer Angie. Ilena, ženska, ki jo je strastno ljubil, je umrla pred tridesetimi leti. Elliot se z njeno smrtjo ni nikoli sprijaznil in se nikoli več ni poročil. Nekega dne se mu ponudi priložnost, da se vrne v preteklost, da še enkrat vidi Ileno in jo poskusiti rešiti. V preteklosti sreča tudi samega sebe - oba Elliota se soočita v napetih trenutkih, ki so polni občudovanja in ljubezni, a tudi tekmovalnosti in nasprotovanja.
Ljubezenska zgodba se prepleta z zgodbo o prijateljstvu, obe pa začini dotik nadnaravnega. Roman združuje nasprotja in se ukvarja s kompleksnostjo ideje o času in prostoru. Slog je presenetljivo preprost, prežet z neverjetnim čutom za domišljijo, avtor pa bralca sooči z njegovimi lastnimi strahovi in hrepenenji.

Miloš MIKELN: Mesto ob reki

Leto izida: 2008
Založba: Celjska Mohorjeva družba
COBISS-ID: 237394176

Povzetek:
Mikeln se v tej knjigi spominja svoje mladosti, ki jo je preživel v mestu ob reki, Celju.Zajema izjemno razburkan čas sodobne zgodovine. Pisatelj, rojen leta 1930, opisuje svoje odraščanje pred drugo svetovno vojno, ko je živel v stavbi Mohorjeve družbe, kjer sta delala njegova oče in mati. Vojna vihra ga je ujela v nižji gimnaziji, ki so jo okupatorji spremenili v nemško, zavedni Slovenci pa so se znašli pod udarom terorja, tudi domačih nemškutarjev. Prelomni dogodki, ki jih je kot mladostnik doživel na svoji koži, opisujejo nevaren in krut čas, a skozi vsakdanje trenutke ujamejo marsikaj svetlega, včasih smešnega. Pripoved oživljajo lokalne znamenitosti Celja: Narodni dom, Kino Metropol, pa legendarna imena, kot je bil fotograf Pelikan.
Čeprav govori o težkih časih- povojni zanos je moral Milkeln kmalu soočiti tudi s krutimi dejstvi o domačih pobojih, pa delo vseskozi ožarjata močna volja in ljubezen do življenja.

Nazer MENDE: Sužnja

Leto izida: 2004
Založba: Učila
COBISS-ID: 215757312

Povzetek:
Resnična zgodba mlade nubijke Mende Nazer. Pri dvanajstih letih so jo iz preprostega vaškega življenja v nubijskih gorah, iztrgali arabski lovci na belo blago. Napadli so vas, pobili nedolžne ljudi in vse male deklice odpeljali v Kartum, jih prodali bogatašem, kjer so služile kot sužnje. Usoda je Nazer kasneje vodila v London. Tam je bila sprva še vedno sužnja, nato pa je s pomočjo prijateljev ušla v svobodo. Svet si je dolgo zatiskal oči pred dejstvom, da v Sudanu, v 20 stoletju , še vedno vlada suženjstvo. Mende Nazer je, svobodna, preko mednarodnega združenja začela opozarjati javnost, da suženjstvo še ni končano v nekaterih predelih sveta.

Cormac McCARTHY: Cesta

Leto izida: 2008
Založba: Mladinska knjiga
COBISS-ID: 237477888

Povzetek:
V tem postapokaliptičnem romanu avtor opisuje potovanje očeta in sina po pokrajini, ki je zaradi nekakšne katastrofe gola, pusta, brez znakov življenja. Na svoji poti proti obali vstopata v zapuščene hiše, iz katerih pobereta, kar je užitnega. Vse njuno premoženje je pištola in nakupovalni voziček z najnujnejšimi stvarmi. Tistim redkim osebam, ki jih srečata, se raje izogneta, ker se zavedata, da je človek v svojem boju za preživetje sposoben marsikaj, tudi ubijati.

Ob branju romana se lahko zamislimo nad našo usodo, če bomo nadaljevali z onesnaževanjem vode, zemlje in zraka. Avtor nas s svojim mojstrsko napisanim romanom opozarja na to, kaj lahko izgubimo a se tega ne zavedamo dovolj.
Roman je leta 2007 prejel Pulitzerjevo nagrado.

Torgny LINDGREN: Resnici na ljubo

Leto izida: 2008
Založba: Modrijan
COBISS-ID: 236956160

Povzetek:
Roman Resnici na ljubo je obenem ostra satira in kritika sodobne družbe, groteskni triler in ljubezenski roman. Pripovedovalec in glavna oseba romana je tridesetletni Theodor Andersson, miren in skromen izdelovalec okvirjev. Po smrti staršev nadaljuje družinski posel, saj mora skrbeti za dedka. Čeprav se Theodorju nikoli ne uspe vpisati na univerzo, da bi študiral umetnostno zgodovino, pa o umetnosti zelo veliko ve. Poleg filozofije in umetnosti ga zanima tudi klasična glasba. Kot deček je precej osamljen, dokler v njegovo življenje ne vstopi Paula, sosedova punčka. Paula že kot otrok zelo lepo poje, in ko dopolni enajst let, začne zanjo in za njeno pevsko kariero skrbeti menedžer "stric Erland". Theodorjevo in Paulino življenje gresta vsako svojo pot; Paula se preseli v Stockholm, Theodor pa ostane na vasi in skrbi za svoj posel. Čez nekaj let, ko je Paula že slavna estradnica, si Theodor v dražbeni hali v Rydi ogleduje razstavljene predmete in naleti na prej neznano sliko nadrealističnega švedskega slikarja Dardela. Slika naredi nanj tak vtis, da se še isti trenutek odloči, da jo bo kupil. Čez nekaj dni sliko zares kupi. To dejanje sproži val drastičnih sprememb v njegovem življenju. Splet nenavadnih okoliščin privede Theodorja do tega, da izgubi svoj posel in hišo, pozneje pa celo desno roko. Preseli se k Pauli v Stockholm, kjer jo spremlja pri delu, a se mu to upira. Paulo je namreč menedžer iz nedolžne deklice z zlatim glasom spremenil v pop ikono. Ko nekega dne Paula vidi pred seboj osvetljeno množico navdušencev, onemi, in to je trenutek, ko se odloći, da bo prekinila svojo kariero pop pevke. S Theodorjem prodata vse delnice in vsa podjetja, ki ji jih je zapustil "stric Erland", ki je tragično padel z balkona nebotičnika. Theodor in Paula pobereta denar in se odpeljeta na kliniko, kjer jima estetski kirurg spremeni videz. Šele tam ugotovita, ali pa si upata priznati, da se ljubita.Zamenjata identiteto in odpotujeta v neko južno deželo.

Eno od sporočil oziroma kritik romana je dejstvo, da se v današnjem svetu umetnine vedno bolj vrednotijo po njihovi ceni na trgu, ne glede na to, kolikšno umetniško vrednost imajo.

Alice KUIPERS: Življenje na vratih hladilnika

Leto izida: 2008
Založba: Grlica
COBISS-ID: 238239488

Povzetek:
Mati je ločena in v zahtevni zdravniški službi, najstnica Claire je v šoli z natrpanim urnikom, redno pa obiskuje tudi svojega očeta. Mati in hči imata sicer ljubeč odnos, vendar se v sodobnem hitrem načinu življenja zaradi pomanjkanja komunikacije nehote odtujujeta. Prevelik del komunikacije odpade na kratka pisna sporočila na vratih hladilnika. Situacija pa se obrne na glavo, ko mati zboli za neozdravljivo boleznijo. Tedaj si vzameta čas druga za drugo in se zelo zbližata, kar je hčeri po materini smrti zelo dragoceno.

Besedilo je torej sestavljeno iz kratkih in zelo kratkih sporočil, ki si jih mati in hči pišeta na listke in pritrdita na vrata hladilnika. Razdeljena so v štiri poglavja, naslovljena Januar, Marec, Junij, September, to so meseci v letu, ko je hči stara trinajst let in mama zve za hudo bolezen, in v P.S. (Pripis), zadnje sporočilo mami, sicer malo daljše, v katerem - tik pred njenim 17. letom - zvemo, da ji je hvaležna za ves čas, ki sta ga preživeli skupaj, in da bi želela, da bi bilo več tega časa.
Pretresljivi zgodbi, ki jo zvemo iz skopih sporočilih na listkih na vratih hladilnika, je dodana strokovna spremna beseda Jane Zirkelbach z naslovom Komunikacija v medsebojnih odnosih.

Glede na kratkost besedila, toda močno sporočilo, bi knjigo svetovala tudi najstnikom, ki manj radi berejo leposlovje.

Špela KUHAR, Robert POTOKAR: Gremo v mesto Ljubljana: arhitekturni sprehodi in ogledi

Leto izida: 2008
Založba: Ustanova fundacija Piranesi
COBISS-ID: 238386688

Povzetek:
Ta najnovejši arhitekturni vodnik prinaša svež pristop k tovrstni tematiki.
Ponavadi so vodniki omejeni na faktografske podatke o določeni arhitekturi, tukaj pa so spomeniki predstavljeni na slikovit in zanimiv način. V vodnik so uvrščeni vsi tisti najzanimivejši in najbolj prepoznavni prostori, ulice in stavbe, ki meščanom in obiskovalcem dajo najboljši vtis o arhitekturnem prostoru v Ljubljani.
Vodnik sestavljata dva sklopa: prvi je zgodovinski oris mesta, od prazgodovinske do moderne, sodobne Ljubljane, drugega pa sestavljajo posamezni arhitekturni sprehodi.
Vsak spomenik je predstavljen s podrobnejšim strokovnim opisom, fotografijami, načrtom in ilustracijo. Zraven so še zanimivosti in podatki, ki naredijo arhitekturo privlačno tudi za otroke.
Vodnik je zelo primeren za družine z otroki in za vse, ki jih mesto in arhitektura v njem vsaj malo zanimata.

Jovan JOVANOVIĆ: Uvod v filmsko mišljenje

Leto izida: 2008
Založba: UMco
COBISS-ID: 233463552

Povzetek:
Knjiga »Uvod v filmsko mišljenje« je filmski priročnik, ki bralcu ponuja poglobljen in strokoven vpogled v razjasnitev jezika, ki ga zarisuje filmska umetnost. Njen namen je, da vodi bralca h kritičnemu in hkrati vzpodbujajočemu pogledu na gibljive- zvočne slike. Strukturno je knjiga zelo razdrobljena, saj jo je avtor razdelil na 66 kratkih poglavij, vendar le-ta delujejo kot smiselno zaokrožena celota. V vsebini so zajeta tako filmsko teoretska (npr. poglavje o semiologiji filma) kot tudi zelo praktična in uporabna znanja (poglavje o kompoziciji kadra). Avtor se je pri pisanju opiral na misli številnih filmskih teoretikov, pri tem pa je opaziti, da tekst ni suhoparen, a je hkrati na nek način tudi didaktičen. Snov v knjigi je zelo zgoščena, pri tem avtor uporablja uveljavljeno filmski terminologijo, zato je knjiga lažje razumljiva z nekoliko filmskega predznanja. Bogat je tudi slikovno-fotografski material, ki smiselno podpira tekst. V pomanjkanju tovrstnega gradiva v slovenskem jeziku bi knjiga lahko bila zelo dober pripomoček pri filmskem izobraževanju.

Avtor knjige je Jovan Jovanović, srbski režiser, scenarist in montažer ter uveljavljeni filmski pedagog.

Don GEORGE: Travel Writing

Leto izida: 2005
Založba: Lonely Planet Publications
COBISS-ID: 13338681

Povzetek:
Priročnik, kako napisati potopis in ga tudi objaviti
Založba Lonely Planet je izdala priročnik, kako napisati dober potopis, ki ga bo avtor tudi uspešno objavil.
Na angleškem govornem področju je potopis (»travelogue« ali "travel writing«) že nekaj desetletij knjigotrška zaščitna znamka in izredno brana in s tem prodajana zvrst. Kako pa napisati dober potopis in rokopis tudi "prodati", pa nam razkrije knjiga urednika Dona Georga, ki je tudi sam potopisec. V knjigi je zbral intervjuje z uglednimi potopisci (najbolj znani - Sara Wheeler, Pico Iyer, Rory Maclean), prekaljenimi založniškimi uredniki, uredniki potopisnih rubrik v časopisih in literarnimi agenti. Knjiga je praktičen pripomoček, ki pomaga do objave (posebej podpoglavja za objavo v časniku, reviji in knjižno objavo). Osredotoča se na bistveno: kako najti zgodbo, kako jo oblikovati, kako biti objavljen, in kako uporabiti učinkovite tehnike za raziskavo geografskih, zgodovinskih, družbenih, ekoloških in ostalih ozadij v prepotovani deželi. Knjiga vsebuje tudi odlomke zgledno napisanih potopisov.

Kljub temu, da je knjiga namenjena predvsem bralcem z angleškega govornega področja, je (z izjemo poglavij, ki razlagajo uredniške politike in vlogo literarnih agentov) s svojimi poglavji o kreativnem pisanju zelo dobrodošla tudi za bodoče slovenske potopisce.

Guy DELISLE: Pyongyang: A Journey in North Korea

Leto izida: 2005
Založba: Drown and Quarterly Books, Montreal (QC)
COBISS-ID: 14085689

Povzetek:
Potopis! V stripu???
Potopis v stripu je podvrsta avtobiografskega stripa. "Pyongyang" Guya Delisla je po mnenju stripovskih poznavalcev odličen primer te zvrsti.
Delisle v stripu avtobiografsko nariše in opiše svoje bivanje v severnokorejski prestolnici. S seboj pretihotapi radijski sprejemnik in izvod knjige »1984«, kar se mu zdi primerno za bivanje v totalitarni državi. Vodič in prevajalec, ki mu je dodeljen, ves čas ovira njegovo prosto gibanje po mestu in ga brezsramno, neprikrito nadzira noč in dan. Vendar pa avtorju uspe o trenutnem življenju v tej državi (primesi preganjavice in nadrealizma so v stripu nakazane) opaziti več, kot naj bi bilo dopuščeno tujcu. Opažanja, ki ga presenetijo: hoja ritenjsko, razsežnosti kulta osebnosti (vseprisotni spomeniki in slike Kim Il-sunga in njegovega naslednika sina Kim Jong Ila), kimjongilia (nova vrsta begonije, ki je bila vzgojena leta 1988 v čast Kim Il-sungove 46-letnice), in odsotnost invalidov na ulicah glavnega mesta. Ko o tem povpraša svojega vodiča, mu ta pojasni, da se otroci »severnokorejske rase« vsi do zadnjega rodijo zdravi, močni in pametni.
Črno-bel strip je izrisan v za avtorja značilnem stiliziranem slogu jasnih in čistih linij.
Prva izdaja je izšla pri francoski založbi L'Association, specializirani za izdajo stripovskih albumov.
Guy Delisle (rojen v Quebecu leta 1966) je leta 2005 potoval v Burmo (Myanmar), plod tega potovanja je potopis v stripu "Croniques Birmanes".
Primerno za ljubitelje stripa in potopisov.

Conn IGGULDEN: Imperator. Bogovi vojne.

Leto izida: 2008
Založba: Učila International
COBISS-ID: 238196992

Povzetek:
Zadnji izmed štirih zgodovinskih romanov, ki govori o slavnem rimskem imperatorju Juliju Cezarju, je posvečen predvsem bojem med Julijem Cezarjem in Pompejem, s katerim sta bila skupaj v triumviratu. Julija srečamo v Rimu, Pompej pa zbeži s svojimi pristaši v Grčijo, kjer poskuša okrepiti svoje legije in tam pričakatiJulija za končni spopad. Julijeve ambicije avtor spretno predstavi skozi odnose s ključnimi osebami, predvsem z Brutom, s katerim se v najpomembnejših trenutkih razideta. Brut prebegne k Pompeju in se bori na njegovi strani, vendar ga v bitki pri Farzalu, kjer premaga Pompeja, Julij pomilosti. Zanimivo je predohodno prebrati zaključek knjige, v katerem avtor natančno opiše zgodovinska dejstva in pa ključne dogodke, kjer si je dovolil pisateljsko svobodo. Z nekoliko boljšim poznavanjem tega obdobja antične zgodovine lahko bralec poleg izredno zanimive zgodovinske interpretacije bitk in bojev za politično oblast spoznava tudi pisateljeva stališča do vzrokov in povodov, ki so pripeljali do posameznih tragičnih zgodovinskih dogodkov, kot je bil umor Julija Cezarja. Bolj kot sama vsebina, s katero avtor natančno kronološko sledi dogodkom, pa bralca lahko fascinira pisateljevo ustvarjanje zgodovinskega konteksta, dialogov med ključnimi akterji in prikaz temeljnih vzrokov, ki so spreminjali tok zgodovine.Julij Cezar je bil prvi, ki je poskušal ponovno oživeti dobo kraljev in ukiniti republiko. Verjetno bi mu ta politični preobrat uspel, če se ne bi nekaj vplivnih Rimljanov, na čelu s Kasijem in Brutom, zarotilo proti njemu. Politično polje še ni bilo dovolj zrelo za tak preobrat, zato je Cezar svoje ambicije plačal z življenjem. Vzpon njegovega ljubljenca, poznejšega cesarja Avgusta, pa je že pomenil začetek nove dobe kraljev, tiste, o kateri je sanjal Julij Cezar. Vendar to ni več tema Igguldenovega romana. Roman namreč zaključi z dramatizacijo umora Julija Cezarja. Tudi v tem delu se pokaže avtorjeva odlična sposobnost zgodovinskega uvida, znotraj katerega lahko zaslutimo karakterje posameznih junakov, njihove notranje boje med razlličnimi ideali, in izjemni prikazi pomembnih zgodovinskih bitk med Julijem Cezarjem in Pompejem. Prav za slednje velja, da prav nič ne zaostajajo za kakšnim vojaškim priročnikom, ki se spušča v podrobnejše analize spopadov. Avtorjevo nesporno poznavnaje zgodovinskih dejstev pa nam sproža vprašanje, od kod črpa vse te podatke, za katere sam trdi, da niso plod domišljije. Nekaj jih je moč zaslediti v Svetonijevi knjigi z naslovom Dvanajst rimskih cesarjev, v kateri med drugim obravnava tudi Julija Cezarja.

Lahko rečemo, da je izpod peresa Conna Igguldena izšla prava mojstrovina, ki pa bo verjetno našla le ožji krog bralcev - tiste, ki jih privlači antična zgodovina. S tipično moškim, nekoliko robustnim pristopom in z majhno stopnjo senzibilnosti, pisatelj ponuja dober vpogled v to obdobje antične zgodovine; od ostalih zgodovinskih romanov, ki prav tako obravnavajo življenje Julija Cezarja, pa ga ločijo vse zgoraj navedene kvalitete.

Anne CASSIDY: Iskanje J.J.

Leto izida: 2008
Založba: Grlica
COBISS-ID: 237715200

Povzetek:
Iskanje J. J. je mladostniški roman priznane sodobne angleške mladinske pisateljice, ki ga lahko uvrstimo v območje angažiranega realizma, saj ubeseduje zelo temno plat odraščanja, izrazito tabujsko temo v mladinski književnosti, to pa je tema uboja, ki ga zagreši otrok nad drugim otrokom, ki je njegov vrstnik, lahko celo prijatelj. Na žalost to ni tema, ki bi bila zgolj v domeni fikcije, literature, temveč se dogaja tudi v realnem svetu, kjerkoli, kadarkoli, že v preteklosti in tudi danes. Posamezni primeri, zlasti iz današnjih dni, ki postanejo medijsko razvpiti, dodobra pretresejo in celo šokirajo javnost, ki nikakor ne more medsebojno povezati podobe otroštva kot časa nedolžnosti, podobe nedolžnega otroka in otroka kot morilca. Tudi avtorica sama se je v času svojega odraščanja kot otrok srečala s podobnim primerom v svojem okolju, ki se ji je za vedno vtisnil v spomin. Ta izkušnja in tudi medijsko odmevni primeri iz sodobnosti so spodbudili pisateljico, da se je lotila pisanja te knjige. Njena pisateljska pozornost se v tem, psihološko pronicljivo in pretanjeno napisanem mladostniškem romanu, osredotoča na dekle, ki se po šestih letih prestane zaporne kazni zaradi uboja prijateljice, ki se je zgodil v afektu, ko je bila še desetletna deklica, pogojno vrne na prostost. Ne vrne se v domače okolje, saj bi to bilo zaradi pritiska javnosti nemogoče, temveč v popolnoma drugo okolje, v zavetje razumevajoče socialne delavke, ki skrbi zanjo in ji pomaga, da bi vendarle zmogla v prihodnosti na novo zaživeti. Prav iz tega razloga dobi novo ime, novo identiteto, ki naj bi ji bila v pomoč na poti v novo življenje. V romanu, ki nikakor ni lahko branje, saj se v sintetično zgodbo zarezuje retrospektiva, vračanje v preteklost, ki je za dekle travmatična, pisateljica raziskuje, ali bo dekletu uspelo preseči preteklost in graditi sedanjost in prihodnost, ji bo uspelo premagati grozljiv, nenehno prisoten občutek krivde, bo sploh lahko ta svoj del preteklosti zaupala svojemu partnerju in drugim najbližjim. Ko že vse kaže, da ji bo počasi vendarle mogoče uspelo iti naprej z mrtve točke, se situacija zaradi vmešavanja medijev močno zaplete. Temu sledi preselitev v novo okolje, spet nova identiteta …

Zaključek romana je odprt, obstajata samo dve možnosti: da njena preteklost uniči njeno sedanjost in prihodnost in je njeno življenje eno samo bežanje ali pa da ji uspe zaživeti na novo, kar pa ni samo odvisno od nje same, temveč tudi od javnosti, vmešavanja medijev zaradi njenega zanimivega primera, ki jim povečuje naklado in vzbuja jezo prizadetih. Pisateljici je potrebno priznati in jo pohvaliti, da se je v romanu zmogla vzdržati slehernemu moraliziranju, sprenevedanju, obsojanju in je zgolj pripovedovalka boleče zgodbe, v kateri je tudi storilka tega dejanja na nek način žrtev, žrtev neprimernih življenjskih razmer že od njenega rojstva dalje. Kljub depresivni temi je avtorici uspelo napisati roman, s katerega junakinjo bo mladi bralec zmogel navezati pristen stik, se empatično vživeti v njeno življenjsko usodo, in ob tem tudi doživeti katarzo. Roman je vzbudil veliko pozornost strokovne javnosti in že takoj ob izidu in kmalu prejel vrsto uglednih literarnih nagrad, kot npr. Whitbread Children's Book Award 2004, Carnegie Children's Book Award 2005, če naštejemo le nekaj najpomembnejših nagrad s področja mladinske književnosti. Roman, ki je naslovniško odprt, priporočamo v branje, v razmislek in v pogovor tako mladostniškim bralcem, kot tudi mladim odraslim, odraslim, pedagogom …

Noé CARLAIN: Tom! Kje se skrivaš?

Leto izida: 2007
Založba: Narava
COBISS-ID: 230514944

Povzetek:
Pripovedna slikanica postavi v ospredje nerazdružljivo prijateljstvo med dečkom Tomom in njegovim pasjim ljubljenčkom, le da zgodbo tokrat za spremembo pripoveduje slednji. Z obrnjeno pripovedno perspektivo je pisatelju uspela zanimiva in nadvse duhovita realistična pripoved, v kateri smo zaradi romantičnega pasjega klepeta s pasjo lepotico Mirando priča Tomovemu nenadnemu izginotju, kar njegovega pasjega vodnika in vzgojitelja spravi na rob panike.
Pobudo za razrešitev krizne situacije tako ne prevzame deček, ki išče psa, marveč pes, ki išče izgubljenega dečka. Ob tem se razvije zanimivo pasje razmišljanje o človeških pomanjkljivostih, ki lahko vodijo v nesrečo.

Zgodba ima srečen in pomirljiv konec, saj kuža v parku nazadnje le odkrije svojega človeškega ljubljenčka in ga za konec še pokroviteljsko odreši srditega paznika, ki se ga poloti s prevzgojnimi ukrepi, ker se je polulal v grmovje.

Avtor opiše enega od vsakdanjih problemov najmlajših: izvirno, duhovito in tenkočutno predstavi pomen sožitja z živalmi in otrokovo odgovornost do hišnih ljubljenčkov. Morda bo ta blago izražena vzgojna poanta še učinkovitejša, saj jo mladim bralcem posreduje psiček.

Knjiga je eden lepših slikaniških izdelkov v preteklem letu in si zasluži pohvalo kot tekstovno-likovna celota. Pohvaliti gre tako oblikovanje in tisk kot tudi dinamične in živahne ilustracije Marié-José Sacré.

Priporočamo: za B-starostno stopnjo od 3-6 let

Lilijana BURCAR: Novi val nedolžnosti v otroški literaturi: Kaj sporočata Harry Potter in Lyra Srebrousta?

Leto izida: 2007
Založba: Sophia
COBISS-ID: 236396544

Povzetek:
Avtorica, doktorica literarnih ved in poznavalka feministične teorije, na primerih danes že 'kanonskih' knjig s področja mladinskega leposlovja o Harryu Potterju in trilogiji Njegova temna tvar, polemizira z ideologijo romantičnega otroštva, ki jo ponovno vzbujata omenjeni deli. Cilja Burcarjeve razprava sta predvsem dva: 1. analizirati in osvetliti mehanizme, ki sodelujejo pri vzpostavljanju kolektivnega imaginarija otroštva na prehodu v 21. stoletje in 2. pokazati na negativne in za mlado bralstvo škodljive vplive, ki jih prinaša konservativno strukturirani koncept nedolžnega otroštva, za katerega je značilen romantični pogled na otroštvo, ki med drugim oživlja konservativni pogled na spol in identiteto. Avtorica z analizo besedil dokazuje, da globalno tržena književnost za mlado bralstvo iz druge polovice 90. let 20. stol., ki določa svetovne trende in jo najbolj odmevno predstavljata fenomena 'Harry Potter' in 'Njegova temna tvar', kljub številnim nagradam in tržnim rekordom nosita izrazito konservativni predznak. Ta se najbolj izrazito kaže v očitnem potrjevanju patriarhalnega reda, v katerem igra deček junaško vlogo in je hkrati osebnostno nedolžno bitje z aktivno odrešenjskim poslanstvom, medtem ko je deklica predstavljena kot intuitivno bitje, ki je popolnoma nemočno in v svoji obrobni poziciji do konca odvisno od drugih - deških akterjev.

Zanimivo, v marsičem provokativno in za branje dokaj zahtevno delo s stičišča otroške literature in kritike sodobne kulture in ideologije.

Angela BEECHING MYLES: Beyond talent

Leto izida: 2005
Založba: Oxford University Press
COBISS-ID: 14060089

Povzetek:
Za uresničitev sanj o uspešni glasbeni karieri talent prav gotovo ni dovolj. Lahko rečemo, da je talent nekaj kar poganja celotno kompozicijo, vendar brez ambicije, ustreznega znanja, izkušenj ter pravilno začrtane smeri razvoja je glasbena kariera vsakega glasbenika obsojena na neuspeh.

Knjiga je v prvi vrsti namenjena glasbenikom in izvajalcem klasične glasbe, kot tudi vsem ostalim glasbenikom z željo po napredku v svoji profesionalni glasbeni karieri. Beechingova v knjigi demistificira korake, ki vodijo na pota uspešnosti, s posebnim razumevanjem pomena talenta in vadbenih navad glasbenikov, kjer nam ponudi nekaj kreativnih možnosti za napredovanje v surovi ter zelo kompetitivni glasbeni industriji.

V priročniku najdemo detajlne nasvete, ki so zelo strokovni in uporabni za profesionalne glasbenike. Kako si skonstruiramo promocijski material, kako sestavimo knjigo izvedb, kako vzpostavimo mrežo ter pristop do resursov in pomoči in obenem ostanemo iskreni do glasbe, ki jo izvajamo? V vsakem primeru gre za priročnik, ki se ne ukvarja izključno z vprašanji kako, temveč se hkrati pomaga soočiti s cilji v profesionalni glasbeni karieri, s čimer si lahko posameznik ustvari pogoje za izpolnjeno življenje.

Priročnik je namenjen profesionalnim glasbenikom, študentom, glasbenikom v razvoju ter vsem tistim, ki še vedno upajo, da lahko postanejo izvajalci – artisti.

petek, 03. oktober 2008

Thomas VON KRAFFT, Dr. Edwin SEMKE: Odkrivanje in razvijanje otrokovo nadarjenosti

Leto izida: 2008
Založba: Mladinska knjiga
COBISS-ID: 236939520

Povzetek:
V zadnjih desetletjih je bilo veliko znanstvenih raziskav na področju nadarjenosti oziroma talenta posameznika, vendar še vedno velja, da ga je težko odkriti.
Po najnovejših dognanjih je za odkrivanje in razvoj talenta najpomembnejši preplet različnih diagnostičnih sredstev.
Priročnik predstavi sedem najpomembnejših področij nadarjenosti: prostorsko orientacijo, logično razmišljanje, jezikovne in telesne sposobnosti, ročne spretnosti, glasbeno nadarjenost in ustvarjalnost. Za odkrivanje in spoznavanje teh nadarjenosti pri otrocih, starih od šest do dvanajst let, priročnik ponuja strokovno sestavljene vprašalnike, s katerimi lahko starši, vzgojitelji in učitelji sistematično uredijo opažanja o nadarjenosti otroka in si jih pravilno razložijo.
Zanimiv je vprašalnik o socialni zmožnosti, sprejemljivosti in motivaciji za uspeh, o lastnostih, ki so pomembne za zadovoljstvo in uspeh posameznika v sodobni družbi.
Za vsako področje nadarjenosti priročnik ponuja praktične nasvete, igre in predloge za lažje učenje in spodbujanje otroka pri njegovem razvoju.

Mario VARGAS LLOSA: Vragolije porednega dekleta

Leto izida: 2008
Založba: Učila International
COBISS-ID: 239661568

Povzetek:
Roman je prvoosebno pripovedovana zgodba o silni, brezpogojni in neskončni ljubezni Ricarda Somocurcia, v mladosti imenovanega Suhec, do Lily, »porednega dekleta« iz naslova. Spoznala sta se v najstniških letih v rodnem Peruju, Ricardo se je vanjo v hipu nesmrtno zaljubil. Toda prav kmalu se je pokazala prva senca njene temne plati. Verjetno je Lilyna revščina pogojevala silno hlepenje po bogastvu in vsakršnem prestižu; zavedala se je, da ji Suhec, pozneje »bedni tolmaček«, ne bo mogel nikdar nuditi tega, kar je zahtevala od življenja. Ali pač?

Ricardovo pripoved o srečevanjih in razhajanjih, o upanju in obupu, pogojujejo in prepletajo tudi pomembni politični in kulturni dogodki iz druge polovice 20. stoletja, kar daje romanu svojevrstno intelektualno noto.

Kaj naj si mislimo o Ricardovi ljubezni in zvestobi do Lily? Lahko ga pomilujemo, lahko mu zavidamo. (Njemu bi bilo vseeno, saj ni imel izbire). Vsekakor pa smo lahko veseli izida še enega stilistično in vsebinsko vrhunsko napisanega (in korektno prevedenega) romana, ki ga bomo lahko iskreno in z gotovostjo priporočili vsakemu
ljubitelju dobre literature.

Brina SVIT: Coco Dias ali Zlata vrata

Leto izida: 2008
Založba: Cankarjeva založba
COBISS-ID: 237916672

Povzetek:
Pred časom je pisateljica Brina Svit srečala plesalca tanga z imenom Coco Dias. In rekel ji je natanko isto kot na prvi strani romana: Če napišeš o meni knjigo, te bom naučil plesati. Kljub temu, da je bila sredi pisanja druge knjige in se ji je zdelo, da zna plesati, je sprejela kupčijo. Zdela se ji je dobra litararna ideja. Obenem je vedela, da ji nihče nikoli več ne bo predlagal česa podobnega. Nastala je zgodba, ki se odvija v Parizu, blizu metrojske postaje Zlata vrata, od tod tudi naslov romana, a tudi tam, odkoder je tango doma, v Buenos Airesu. Zgodba o plesalcu tanga, ki se prekriva z zgodovino tanga. A tudi zgodba o ženski, ki končno razume, kaj pomeni objeti moškega. Za tango bi dejansko lahko rekli, da gre za neke vrste vrata v dialog z drugim.

Roman je po njeni oznaki resničen, stvari je skušala napisati tako, kot so se zgodile, čeprav je glavna junakinja - Valerie Nolo - izmišljena. Protagonista se sprva srečujeta v Parizu, nato gresta v Buenos Aires, kjer Valerie spozna okolje, iz katerega je Coco izšel in kjer je tango pravzaprav način življenja. Valerie na koncu tam tudi ostane.

Lucija STEPANČIČ: Prasec pa tak

Leto izida: 2008
Založba: Študentska založba
COBISS-ID: 238299904

Povzetek:
Avtorica Lucija Stepančič je po poklicu restavratorka, znana pa je predvsem po svojih literarnih kritikah, za katere je leta 2003 dobila Stritarjevo nagrado.

Prasec pa tak je zbirka petih zgodb o ljubezni, zakonu in prevarah, v katerih nas pisateljica s sočnim, večkrat ciničnim pogovornim jezikom potegne v čustveni vrtinec in pripravi do tega, da se jezimo, trpimo in (včasih prav privoščljivo) smejimo skupaj z glavnimi junaki posameznih zgodb. V prvi zgodbi z naslovom ''Prasec pa tak'' srečamo žensko, ki v Benetkah nehote prisluhne slovensko govorečemu neznancu, ki prek mobilnega telefona laže ženi. To jo spomni na lastno, ravno obrnjeno pustolovščino – torej se pisateljica z obilo razumevanja posveti tudi ''prasicam''. V naslednji noveli spoznamo svežega ločenca, ki ga je prevarala in zapustila žena, jezni nesrečnik pa na službenem izletu sreča bratranca svoje bivše žene, ki mu ves čas izleta hvali svojo najdražjo sestrično. Spoznamo tudi nesrečno dekle, ki zaradi nadležne okolice ne more v miru uživati v svoji nesreči, in razočarano mlado žensko, ki se želi maščevati bivšemu ljubimcu (na koncu jo s ponižanjem možakarja razveseli kar tekmica). V zadnji zgodbi veseljaški ločenec podeduje stanovanje, pa zaradi strahu pred novo zvezo tega ne upa povedati svoji ljubici.

Tom STANDAGE: Zgodovina sveta v šestih kozarcih

Leto izida: 2008
Založba: Študentska založba
COBISS-ID: 238216448

Povzetek:
Pisatelj in urednik Tom Standage je diplomiral na oxfordski univerzi in piše predvsem znanstvene članke za ugledne britanske in ameriške časnike. Objavil je tudi štiri knjige, od katerih je najnovejša (2005) prav Zgodovina sveta v šestih kozarcih.
Pijače so že od nekdaj igrale pomembnejšo vlogo pri poteku zgodovine človeštva, kot si lahko mislimo. Šele zadnjih deset tisoč let so med nami poleg vode tudi druge pijače, ki jih človek načrtno proizvaja. Pomen različnih pijač je v toku zgodovine naraščal in upadal, pojavljale pa so se v različnih krajih in kulturah že od naselbin v kameni dobi prek starogrških jedilnic in humanističnih kavarn do sedanjih trgovskih centrov. Nekatere pijače so služile kot plačilno sredstvo, kot politični, statusni in verski simboli, postale pa so tudi vir filozofske in umetniške inspiracije. Določene pijače so se izkazale kot zdravilo, druge pa kot strup za poneumljanje in podjarmljenje narodov. Pisatelj v knjigi predstavi šest pijač, ki so po njegovem začrtale potek zgodovine. Tako spoznamo iznajdbo piva v kameni dobi in njegov napredek do pijače civiliziranih ljudi v Mezopotamiji in Egiptu, naraščajočo priljubljenost in dostopnost vina med starimi Grki in Rimljani, destilacijo žganih pijač in njihov pomen pri osvajanju celin v kolonialni dobi, kavo in kavarne v dobi renesanse in humanizma, čajno moč britanskega kraljestva ter ameriško kokakolo kot simbol globalizacije v steklenici.

Ali SMITH: Hotelski svet

Leto izida: 2008
Založba: Modrijan
COBISS-ID: 236956416

Povzetek:
Hotelski svet je sestavljen iz šestih kratkih zgodb petih ženskih likov, ki so vse tako ali drugače povezane z lokalno podružnico hotela Global: dekle, ki se smrtno ponesreči, ko se za stavo spravi v kuhinjsko dvigalo hotela Global, njena žalujoča najstniška sestra, hudo bolna receptorka hotela, klošarka s stalnim mestom pred hotelom in gostja hotela, novinarka časopisnih modnih strani. Čeprav vsaka zgodba zase stoji kot celota, so te med seboj še kako povezane. Posamezni liki se pojavljajo v zgodbah drugih, vendar zgodb s tem ne rušijo, ampak jih pomagajo povezati v skupni prostor in čas - v čas nesreče mlade sobarice in v čas, neposredno ali posredno povezan s tem dogodkom.

Poleg petih glasov različnih žensk Smithova v roman vpelje tudi številne citate. ki so tako ali drugače ohlapno povezani s temo romana (npr. memento mori). Jezikovno je Hotelski svet pravi labirint raznih tehnik in besednih iger. Že sama poglavja so označena s slovničnimi časi, ki bolj kot čas dogajanja označujejo usodo glavnih likov. Tako avtorica recimo za ponesrečeno Saro uporablja preteklik, za hudo bolno žensko pogojni prihodnjik. Po vseh teh časih se roman zaključi s sedanjikom, ki opisuje prav to - svet tukaj in zdaj.

Marjane SATRAPI: Perzepolis: zgodba o otroštvu

Leto izida: 2008
Založbi: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, Društvo za širjenje filmske kulture KINO!
COBISS-ID: 239073792

Povzetek:
Perzepolis je avtobiografska pripoved o otroštvu in odraščanju v času revolucionarnega in vojnega Irana s konca sedemdesetih let. V njej se prepletajo hrepeneče upanje po reševanju sveta, bolečine in strahovi, humorne situacije, upor proti nesmiselnem omejevanju osebne svobode.

Zgodba male Marjane je ganljiva, čeprav jo v začetku spremljamo v brezskrbnem odraščanju v napredni družni, ki ji omogoči šolanje v francoski šoli. To je čas, ko je vsakdanjik prežet z negotovostjo in strahovi zaradi navidez liberarnega režima šaha Reze Pahlavija, ki vlada z diktatorsko držo. Kopiči se nezadovoljstvo in šahov padec je logična posledica. Svojo priložnost dobi islamska revolucija. Marjane sprejema kulturno revolucijo (1979) z velikim pričakovanjem, a revolucija generira islamski fundamentalizem, ki prebivalstvu povsem spremeni način življenja (uvajanje naglavnih rut, ukinjanje kinodvoran, omejevanje svobode govora, likvidacije…). Življenje še nadaljnje oteži izbruh vojne z Irakom. Teheran je nenehno bombardiran. Bolečino in jezo ji še poglobita žrtve te nesmiselne vojne: ljudje izginjajo, številni so vpoklicani v vojsko, tudi trinajstletniki, stopnjuje se represija. Stroga pravila »varuhov islamske revolucije«, v katerih se počuti Marjane kot ujeta, v njej vzbudijo uporniško obnašanje. Zaradi njene najstniške vihravosti jo starša v želji po varovanju pred strogim državnim redom pošljeta na Dunaj, kjer okusi »svobodo« sekularne potrošniške družbe.

Osebnoizpovedna zgodba v stripu je bila prvič objavljena v štirih delih pri pariški založbi L´Association v letih 2000-2003. Štiri leta kasneje je bil po romanu posnet animirani film »Persepolis«, ki je dosegel velik mednarodni uspeh.
V slovenskem prevodu sta bila v knjižni obliki izdana prva dva dela. Žanrsko knjigo uvrščamo v stripovski roman, ki vse bolj dobiva na veljavi od A. Spiegelmana preko J. Sacca do C. Thompsona.

Mira SAPAČ: Papirnato cvetje: naša dediščina

Leto izida: 2008
Založba: Obzorja
COBISS-ID: 60601089

Povzetek:
Avtorica je v knjigi prikazala zelo specifično področje slovenske kulturne dediščine, izdelavo cvetja iz papirja. Predstavljeno je področje severovzhodne Slovenije in Blok na Notranjskem. Avtorica je knjigo snovala vrsto let, saj je kot učiteljica, v stiku z učenci, čutila potrebo po ohranjanju in predajanju spretnosti izdelovanja tega okrasja.
Potreba po tovrstnem okrasju je povezana z obredi prehoda, torej šegami življenjskega cikla ali s koledarskimi šegami.

V knjigi je poleg opisa zgodovine in uporabe izdelave papirnatega cvetja tudi podrobno opisana izdelava 60 papirnatih cvetlic. Ta praktični del bo v veliko pomoč pedagogom, delovnim terapevtom in ostalim posameznikom, ki ohranjajo tradicijo izdelovanja cvetja iz papirja.

Toni PINTARIČ: Šola rolanja - varno in zabavno

Leto izida: 2008
Založba: samozaložba
COBISS-ID: 60182529

Povzetek:
Rolanje ima pozitivne učinke na motorične in funkcionalne sposobnosti človeka, omogoča koristen način preživljanja časa in nenazadnje je tudi hitro in »zeleno« prevozno sredstvo, ki pride do izraza v urbanih predelih. Vsekakor pa je za varno in učinkovito rolanje potrebno osvojiti nekatera znanja, da le-to postane in ostane zabava in ne težava.
Knjiga »Šola rolanja« predstavlja bistvene osnovne elemente, s katerimi se mora seznaniti vsak začetnik, pomembna pa je tudi za tiste, ki bodo druge učili te spretnosti. V uvodu nas avtor knjige Toni Pintarič, ki je eden od ustanovnih članov X Kluba v Gornji Radgoni, v katerem gojijo akrobatsko rolanje, seznani z različnimi oblikami rolanja - od hitrostnega, akrobatskega rolanja do hokeja in rekreativnega rolanja.
Za sam začetek pa je pomembna izbira primerne opreme glede na predznanje in obliko rolanja. Sledi poglavje o ravnotežju, ki je osnova za rolanje. V nadaljevanju so prikazane vaje za izpopolnjevanje ravnotežja, spretnosti gibanja in varnega zaviranja. Vaje so opisane zelo jasno, njihova stopnja težavnosti se zvišuje, tem bolj se bližamo koncu knjige. V pomoč so tudi nazorne fotografije, ki dodajo tekstu tiste detajle, ki olajšajo pravilno izvedbo vaj.
Potem ko so osnove gibanja in ravnotežja osvojene, je zelo pomembno, da se kot aktivni udeleženec v prometu seznanimo tudi s pravili rolanja po mestu.

Knjiga je dobra teoretična podlaga, ki jo je potrebno preizkusiti tudi praksi.

Guillaume MUSSO: Boš čakal name?

Leto izida: 2008
Založba: Učila International
COBISS-ID: 237675264

Povzetek:
Roman enega najbolj priljubljenih francoskih avtorjev mlajše generacije, 34-letnega Guillaumea Mussa, je nekaj novega na slovenski bralni sceni. Odlikuje ga na prvi pogled sicer enostavna fabula, ki pa se potem, ko avtor vključi v dogajanje časovni preskok, preseljevanje glavnega junaka 30 let nazaj, v mladost, pa spet v sedanjost, spremeni v zanimivo in napeto dogajanje.

Elliot Cooper, 60-letni izjemno uspešni kirurg, ki je predan stroki in svojim pacientom, živi za stroko in za svojo hčer Angie, kar bi ga v celoti izpolnjevalo, če ne bi v sebi nosil nikoli zaceljene rane ob izgubi svoje ljubljene življenjske sopotnice Ilene, ki je umrla pred tridesetimi leti.
Po operaciji v Kambodži, ko je Elliot nekemu triletnemu dečku operiral zajčjo ustnico
in mu s tem omogočil vstop v normalno življenje, se mu hoče njegov oče zahvaliti. Elliota vpraša, kaj je njegova največja želja. Elliot mu odgovori, da bi rad še enkrat srečal neko žensko, ki je umrla pred tridesetimi leti. Dečkov oče je bil nekoliko presenečen, a je nato v svoji naravni "lekarni" poiskal stekleničko s tabletami zlate barve in jih izročil Elliotu. In tako se začne s pomočjo čudežnih tablet v dogajanje vpletati časovna dimenzija, ki pa za Elliota ne pomeni samo obujanja mladostnih spominov izpred 30 let, ampak tudi resnično vračanje v mlada leta, ko je imel 30 let. Vsaka tableta pomeni eno vrnitev v mladost. In ta vračanja v preteklost so več kot samo vračanja, saj se soočimo z Elliotovim čustvenim življenjem, z njegovimi nikoli razrešenimi travmami iz otroštva, z njegovim najboljšim prijateljem in Ileno, ljubeznijo Elliotovega življenja. Odločilnega pomena za nadaljnje dogajanje pa je srečevanje obeh Elliotov, tistega izpred 30 let in drugega iz realnega sveta sedanjosti, ki je star 60 let, kar pripelje do vpliva na usodna dogajanja izpred 30-ih let in do spremembe življenjskih usod, Ilenine in njegove...

Delo je vredno branja že zaradi nenavadne časovne dimezije, s katero avtor doseže
izjemen ritem dogajanja v romanu. Avtor je začel pisati romane že kot študent, danes pa ga prevajajo že v 24 jezikov, po njegovih romanih pa snemajo tudi filme.

četrtek, 02. oktober 2008

Mi, Alpe!: ljudje ustvarjamo prihodnost

Leto izida: 2008
Založba: CIPRA
COBISS-ID: 10805792

Povzetek:
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je izpeljala projekt "Prihodnost v Alpah" in kot zbornik izdala knjigo "Mi, Alpe!". Gre že za 3. poročilo o Alpah, ki vsebuje poljudnoznanstveni prikaz del številnih avtorjev, ki se ukvarjajo z aktualnimi problemi Alp in njihovimi uspešnimi rešitvami. Namen tega in podobnih projektov je doseči sozvočje med okoljem, gospodarstvom in družbenim razvojem, zato se CIPRA angažira v osmih alpskih državah (od Monaka do Slovenije), na področju, ki zajema 14 milijonov ljudi in se razteza v alpskem loku dolgem 1.100 km.

Knjiga je strukturirana v tri dele: "Reportaže", "Ozadje" in "Podatkovnik". V prvem delu srečamo posameznike in skupine ljudi, ki s svojim inovativnimi in hkrati uspešnimi rešitvami prikazujejo, kako je mogoče dosegati cilje trajnostnega razvoja, s katerimi imajo zagotovljeno prihodnost, navkljub težkemu alpskemu okolju v katerem živijo. V naslednjem poglavju nam spregovori več kot 40 strokovnjakov iz alpskih dežel, ki so se v svojih projektnih skupinah soočali s problematiko gospodarstva, sociale, varstva okolja, mobilnosti, analizo političnih inštrumentov, okoljskimi spremembami in odnosom med mesti in podeželjem. Njihovo sporočilo je, da koncepti in rešitve, ki omogočajo trajnostni razvoj, že obstajajo, potrebno jih je le uporabiti. V zadnjem poglavju je zbranih mnogo podatkov, ki na grafičen in tabelaričen način prikazujejo aktualne trende prostorskega razvoja v Alpah (1981-2001).

Kot dodatek v zadnjem delu knjige lahko izvemo več o zgodovini CIPRE ter o Alpski konvenciji. Velika vrednost knjige je, da ponuja modele dobre prakse, ki bi jih kot rešitev lahko prevzele številne alpske regije, ki se soočajo s podobno problematiko, zato se priporoča v branje vsem, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, se šolajo in tistim, ki so za Alpe še posebej zainteresirani.

Robert MARKUŠ: Borci brez preteklosti: Legio patria nostra: resnično doživetje Slovenca v frnacoski legiji tujcev

Leto izida: 2008
Založba: samozaložba
COBISS-ID: 238702080

Povzetek:
Kadar pogovor steče o legiji tujcev ali tujski legiji, običajno privrejo na dan najrazličnejši stereotipi o vojakih, ki tvorijo to vojno mašinerijo. Ravno te stereotipe, ki so se zasidrali v glavi sodobnega človeka, skuša avtor Robert Markuš razbiti in nam na osnovi lastnih izkušenj predstaviti resnično življenje vojaka – pripadnika legije tujcev. Sam se je namreč odločil za vstop v legijo po propadlem zakonu in kljub triletni hčerkici, ki ga je čakala doma, vstopil v popolnoma neznano in večkrat nevarno legionarsko življenje. Nagibe lahko bralec sam razbere, veliko bolj pa nas lahko privlači nadaljevanje pripovedi, ki je nekakšna kronologija avtorjevega življenja v legiji - od sprejema med rekrute do prvih pravih urjenj in pozneje mednarodnih misij. Legio patria nostra je stavek, ki se kot refren ponavlja v knjigi in bralcu daje jasno sporočilo, da za vsakega legionarja legija pomeni dom, domovino. Urjenje, ki ga avtor slikovito opiše, je izredno naporno, včasih prav kruto. Kazni za prekrške so običajno fizične, sledi pa lahko tudi zapor. Marsikateri kandidat že med urjenjem zato obupa in zapusti legijo ali pa dezertira. Ker pa gre za eno najelitnejših vojsk na svetu, ki se uri za posredovanja na kateremkoli koncu sveta, bodisi da gre za mirovne operacije ali pa za posredovanje na vojnem kriznem žarišču, je temu primerno tudi celotno usposabljanje. Ustroj legije s štirimi regimenti avtor nazorno predstavi, prav tako pa izvemo kar nekaj zanimivih karakterističnih podatkov za posamezna orožja. Legionarji namreč orožja, ki jih uporabljajo, do potankosti poznajo. Roberta Markuša spremljamo na prve misije v Centralnoafriško republiko, Kongo, pozneje namednarodno misijo v Bosno in nazadnje še v Djibouti, ki je priljubljena destinacija za vsakega legionarja. Markuševi spomini imajo še posebno vrednost, saj je služil v najelitnejšem 2. regimentu med padalci. Seveda je bil deležen temu primernega urjenja in grobega ravnanja nadrejenih s podrejenimi. V vsem tem pa se legionar kali za poznejše delovanje v kriznih situacijah, ko mora ustrezno reagirati, da obvaruje življenje tistih, ki so mu zaupani in tudi sam preživi.

Zanimivo branje bo najverjetneje pritegnilo predvsem moško populacijo, predvsem pa tiste, ki so imeli še priložnost služiti vojaški rok bodisi v JLA ali pa v slovenski vojski. Človek kar nekako »podoživi« življenje v vojski, saj so marsikateri prijemi nadrejenih in celoten vojaški ustroj na moč podobni tem, ki smo jih bili deležni tisti, ki smo služili vojaški rok. Vsekakor pa obstajajo pomembne razlike, kij asno rišejo mejo med vojaško elito in povprečno vojsko. Da ni vse zlato, kar se sveti, je avtor kruto občutil na lastni koži. Kljub trdnemu ohranjanju tradicije v legiji in poudarjanju zvestobe in časti kot dveh temeljnih vrednot, je avtor doživel grenko izkušnjo, ki zgovorno priča, da se tudi stik s tradicijo in pomembne vrednote vse bolj izgubljajo oziroma umikajo različnim gospodarskim in političnim interesom, ki jih ima Francija v svojih bivših kolonijah.

Melina MARCHETTA: Reševanje Francesce

Leto izida: 2007
Založba: Miš
COBISS-ID: 232830208

Povzetek:
Zgodba se dogaja v Avstraliji v mestnem okolju, lahko pa bi se tudi drugod. Glavni problem je spopadanje najstnice Franceske z vsakodnevnimi težavami v šoli. Mamine psihične težave jo še dodatno obremenjujejo. Roman se konča spodbudno, saj lahko človek z dejavnostjo vpliva na smer in izzid dogodkov. Francesca je zamenjala šolo, tu nima toliko prijateljic kot v prejšnji, ker je ta šola šele odprla vrata dekletom. Obiskuje gledališki krožek, zaljubi se v Willa, ki pa ji pove, da bo odšel študirat drugam. Mama ima depresijo, oče pa se obnaša, kot da je vse v najlepšem redu. Nemoč in težave Francesce pa proti koncu pojenjujejo. Vedno bolj se je sposobna sama spopadati z neprijetnostmi, ki jih prinese življenje. Avtorica je prejela nagrado za najboljšo avstralsko knjigo za starejše mladostnike (CBCA Book of the Year Award) in nagrado Bccb Blue Ribbon Fiction Books Award.

Jon KRAKAUER: V divjini

Leto izida: 2008
Založba:VBZ
COBISS-ID: 238604800

Povzetek:
Jon Krakauer, v ZDA eden najbolj branih piscev 'dokumentarnih romanov', nam tokrat ponuja v branje očarljivo in tragično zgodbo o Christopherju McCandlessu, mladem upornem idealistu, ki se ne more vklopiti v sodobni način življenja, zato se po uspešno zaključenem študiju zavestno odreče svoji (dokaj premožni) družini, si spremeni ime, prihranke z bančnega računa podari v dobrodelne namene, zažge gotovino iz denarnice in med vandranjem proti ameriškemu zahodu živi življenje človeka na robu družbe. Njegov cilj je bila divjina Aljaske, kamor je z avtoštopom prispel aprila 1992. Štiri mesece kasneje so lovci na lose našli njegovo razpadajoče telo. Zgodba Christopherja McCandlessa, ki jo je Krakauer sprva objavil kot članek v reviji Outside, je doživela izreden odmev. Eni so občudovali njegov pogum in plemenite ideje, katere je skušal živeti, drugi so opozarjali na njegovo nepremišljenost in mu očitali objestnost. Nasprotujoča mnenja so spodbudila Krakauerja, da se je s kirurško natančnostjo poglobil v Christopherjev notranji svet in z odprtimi očmi obiskal kraje, v katerih se je na poti proti Aljaski za krajši ali daljši čas ustavil iščoči mladenič, vključno z razpadajočim avtobusom v aljaški divjini, kjerj e izčrpani Christopher odsanjal svoje sanje. Knjigo odlikuje izjemen pripovedni slog.

Po njej je Sean Pen posnel tudi presunljiv film z istim naslovom.

Christina KILBOURNE: Dragi Zaza

Leto izida: 2008
Založba: Miš
COBISS-ID: 240118528

Povzetek:
Max in njena najboljša prijateljica Leah sta se zabavali na internetu, klepetali sta s fanti, izmenjavali so si elektronska pisma, druge prijateljice in starši pa o tem niso ničvedeli. Leah je nenadoma izginila in tedaj pride na dan, da je to v zvezi z internetnim "dopisovalcem". Policija je odkrila, da se je dopisoval s kakimi dvajsetimi dekleti pod različnimi spletnimi imeni in da se je samo izdajal za najstnika. Max žaluje za prijateljico in se počuti krivo; zapade v hudo depresijo, obiskuje psihiatrinjo in po njenem nasvetu začne pisati dnevnik. Besedilo je torej prvoosebna pripoved, dnevniški zapiski, prek katerih zvemo za potek dogodkov pred tragedijo, za Maxina prizadevanja, kako preboleti bolečino ob prijateljičini smrti, za podporo v ljubeči družini (spoznamo tudi njeno mlajšo sestrico in bratca) in širšem okolju. Max je vključena v iskanje storilca, ki je uspešno, in prav to ji tudi pomaga, da se počasi nekako vrne v normalno življenje, ponovno se oprime učenja in se druži s prijateljicami.

Dnevniški zapiski obsegajo nekaj več kot eno leto, Max na kraju dopolni 13 let, bogatejša je za nekaj globokih življenjskih izkušenj. Eno najmočnejših sporočil bralcu je opozorilo o nevarnosti interneta in zlorabi otrok prek njega. Strokovnjaki so kanadski avtorici podelili kar nekaj priznanj, med njimi tudi za najboljši mladinski roman v Ontariu v letu 2007. Slovenskemu prevodu (prevod je delo Alenke Perger) je dodanih "Nekaj nasvetov za varnost na spletu". Gre torej za problemsko literaturo, ki jo priporočamo v branje ne le najstnikom, ampak tudi njihovim staršem in drugim vzgojiteljem, še prav posebno zato, ker prinaša med slovenske bralce v literaturi redko obravnavan problem - nevarnosti interneta za mlade ljudi, otroško pornografijo, zlorabo.

Jurij HUDOLIN: Pastorek

Leto izida: 2008
Založba: Študentska založba
COBISS-ID: 237673216

Povzetek:
Že v Objestnosti je Hudolin pokazal svojo veliko jezo, le da je v tej zgodbi njegovajeza mnogo bolj na mestu. To je, kot lahko preberemo na zavihku te knjige, "sočnapripoved o intimni in družbeni tragediji".

Glavni junak je sicer Benjamin Zakrajšek, 12 letni otrok, a se on in potencialni drugi"junaki" izgubijo v veliki senci Lorisa Čivitika.

Loris Čivitiko je Lastnik z velikim "L", obkrožen z ljudmi, ki so v njegovih očehnavadni psihofizični pojebki, pritepenci in vsiljivci in so tam zgolj zato, da jimprejkoslej pokaže, da so v njegovi lasti. V njegovih/Lastnikovih očeh štejejo le ljudje,ki so, kot on sam, močni in svojo moč lahko izkažejo z lastnino. Loris je človek, kinikoli ne pomisli, da bi kaj lahko naredil bolje ali celo to, da je kaj naredil narobe.Zanj je človekoljubje navlaka. Dejansko ne občuti krivde. Je tako neverjetnozaverovan vase, v svoj nasilniški prav in v svojo nenasitno pridobitniško in roparskonaturo, da tudi pomisli ne na ljudi, ki jih je na svoji poti poteptal in jim uničilživljenje, ker se z "luzerji" pač ne ukvarja.

Nenazadnje: človek - uspešnež, kot jih je danes veliko, pa čeprav morda (pravim:morda!!) niso vsi tako brutalni in primitivni kot Loris Čivitiko. Človek kot vsi tisti, ki, vviziji lastnih koristi in neutolažljivem hlepenju po lastnini, ne opazijo, da gre svet, kot temu lepo rečemo, pospešeno v k…!

Morda jim/nam bo to jasno štiri leta potem, ko bo izginila zadnja čebela!

Koga ne bi ob vsem tem pograbila jeza!?

Christian DUQUOC: Svobodni Nazarečan : izvirnost Jezusovega odrešenjskega poslanstva

Leto izida: 2006
Založba: Družina
COBISS-ID: 226965504

Povzetek:
V zbirki Razumevanja, ki jo izdaja založba Družina, ureja pa Drago K. Ocvirk, je izšla že sedma knjiga, tokrat prevod francoskega avtorja Christiana Duquoca Svobodni Nazarečan : izvirnost Jezusovega odrešenjskega poslanstva. Dominikanec Christian Duquoc je rodoviten teološki pisatelj. V svojem delu povezuje poučevanje z oznanjevanjem, pisanje z urednikovanjem. Vedno zvest Cerkvi in dovolj svoboden, da ustvarjalno utira nova pota. V delu Svobodni Nazarečan je strokovna tehtnost obogatena z življenjskim premislekom. Ob spoznavanju Jezusove izjemne osebnosti v njegovi zgodovinski svobodnosti in prostosti se tudi človekovo življenje in poslantvo v začetku tretjega tisočletja kažeta v novi sproščujoči luči.

V Predgovoru »Resnica o Jezusu v kulturi navidezne resničnosti«, ko prevajalec razlikuje med zgodovinskimi dejstvi in romaneskno domišljijo, zapiše: »V delu Svobodni Nazarečan, ki ga imate v rokah, je strnil zgodovinska in teološka dognanja o Jezusu. Pri podajanju te obširne snovi ima pred očmi človeka, ki ni poznavalec zgodovine, starih jezikov in literature ter vsega, kar je danes znano v znanstvenih krogih o tej temi. Seveda to delo ni tako lahkotno branje kot religijska fantastika. Je pa resnicoljuben in pozoren bralec za trud poplačan, kajti avtor ga popelje v odkrivanje takšne podobe o Jezusu, ki je utemeljena na zgodovinskih dejstvih. Na tej podlagi tudi pokaže, kako je Jezus z vso svojo svobodnostjo predstavil Boga v povsem novi luči, odrešenjsko poslanstvo pa je kot Kristus uresničil drugače, neprimerno bolj izvirno in osvobajajoče, kakor so od njega pričakovali njegovi sodobniki ali o tem razpreda krščanska fantastika.« (Drago K. Ocvirk, str. 14)

V Uvodu nam avtor pojasni razloge za predelano in razširjeno izdajo /v prevodu smo dobili to izdajo/. »Od leta 1974, ko je to delo prvič izšlo, se je miselnost močno spremenila, ljudje imajo drugačna pričakovanja kot tedaj, drugačni so tudi izzivi, s katerimi se sooča današnje človeštvo. Vsemu navkljub pa Jezus ni prenehal zbujati pozornosti ali pripadnosti, čeprav sta se njegov vpliv in pomen zmanjšala. Pred kakimi tridesetimi leti je bilo karizmatično gibanje v polnem razmahu in je svojo moč črpalo iz Jezusovega imena. Hipiji so se zgledovali po svobodnjaškem Jezusu, kot ga je prikazoval psihoanalitik Wilhelm Reich. Pri preučevanju Svetega pisma so se po desetletjih dvomov o zgodovinskosti evangelijev vrnili k bolj zmernim ocenam, in sicer da o Jezusovem življenju vendarle obstajajo verodostojni podatki. Teologi so se osvobajali dogmatičnih okvirov in začeli pisati dela, ki so se navdihovala bolj pri zgodovinskem Jezusu kakor pri Kristusu, ki ga je izdelala dogmatika. Jezus je bil tako v središču različnih, nemalokrat kaj malo spravljivih raziskav.« (str.15)

To knjigo prežema vprašanje, ki se poraja iz življenja Cerkve: Ali je mogoče priznati Jezusa, ne da bi ga izpovedali kot Kristusa? Avtor najprej nakaže, da Jezus danes ni več v središču pozornosti, kljub temu pa ostaja še vedno aktualen in ni »prenehal zbujati pozornosti ali pripadnosti.« Pomemben razlog, da gledamo danes na Jezusa celostno, je v tem, da so se teologi »osvobajali uveljavljenih dogmatičnih okvirov in začeli pisati dela, ki so se navdihovala bolj pri zgodovinskem Jezusu kakor pri Kristusu, ki ga je izdelala dogmatika.« (str. 15) Po njem obstajata dva razloga, da Jezus v zadnjem času ni več v središču pozornosti in sicer: širjenje razpršene religioznosti ter zahteve po dialogu med verstvi. O teh vprašanjih, ki jih je avtor analiziral, strne v misel: »Jezus je koristen, če ga ne postavljamo v okvirje, ki presegajo vse meje, kot je to počelo krščansko verovanje. Sodobno religijsko čutenje in medverstveni dialog še dodatno poudarjata zgodovinski in krajevni pomen Jezusa. Zaradi njegove prigodne poti v svetu se splošno čutenje in dialog izogneta pretirani želji, da bi ga napravila za edinega razodevalca Boga, in zato dopuščata možnost drugih razodetij. Jezusovo razodetje naj bi bilo le eno od mnogih. Glede Jezusa ni večjih težav, če se ga ne izpoveduje kot 'vesoljnega Kristusa', edino Božjo Besedo' in 'Božjega Sina'. Če ga ne vzamemo iz njegovega omejenega, zgodovinsko določenega področja, če ga poslušamo v tem okviru, potem so lahko njegove besede osvobajajoče, ker jih ne prikazujejo kot edino veljavne. Gotovo, Jezusove besede izražajo zelo visoko doživetje božanskega, vendar ne izpovedo tega doživetja v celoti, ker so pač bile izrečene v zelo omejenem koščku zgodovine. Kolikor Jezus ostaja v mejah svoje preroške vloge v izraelskem ljudstvu, je res izjemna religijska osebnost.« (str. 18-19)

Kar nam je hotel avtor pokazati v Svobodnem Nazarečanu, nam predstavi v sklepu. Če smo natančno sledili avtorjevi misli, smo videli, da ta ne oddalji Jezusa od Kristusa ali Kristusa od Jezusa oziroma ne pelje v nasprotje med Jezusom in Kristusom. Avtor je v svoji argumentaciji izhajal iz pričevanja prvotne cerkvene skupnosti v dokumentih, ki nam jih je zapustila. »Kajti vse kar vemo o Jezusu, vemo iz pričevanja prve Cerkve. Kakor njeno pričevanje ne potrjuje nasprotja med Jezusom in Kristusom, tako v njem tudi ni zaslediti, da bi Jezus izginil v prid Kristusa. (…) Velikonočni dogodek, ki je podlaga apostolskega pričevanja, nikakor ne odstranjuje zgodovinskega Jezusa. Prav nasprotno, prvotno skupnost je spodbudil, da je poskrbela za kar najbolj zanesljiv spomin nanj. Zelo pomenljivo je, da je prav velikonočni dogodek osvetlil resnični pomen križa. (…) Šli bi proti logiki Nove zaveze, če bi med Jezusa in Kristusa postavljali nasprotje ali če bi ju preveč ločevali z izgovorom, da je bil naslov Kristus ničkolikokrat zlorabljen v poskusih, da bi odstranili izvirnost krščanskega pristopa do skrivnosti Boga. Ni namreč naziv Kristus (Mesija), ki je oblikoval Jezusovo zgodovino, ampak je ravno obratno: Jezusova zgodovina je temu naslovu dala krščanski pomen. Kljub temu je Kristusovo ime potrebno, saj iztrga Jezusa iz anekdotičnosti črnokroniškega dogajanja, ga potegne iz preteklosti in osvobodi pobožnih spominov. Ime Kristus nikakor ne zanika, da je to bil Jezus iz Nazareta. Nasprotno, razkriva, kako je skrčenje njegovega življenja in smrti na anekdotičen dogodek iz črne kronike ali na pobožen spomin le sredstvo, da se njegovemu preroškemu življenju in pričevanju o Božjem kraljestvu odvzame njegova preoblikovalna moč. Jezus je še kako aktualen, ker je Kristus, toda Kristus je zato, ker je bil Jezus iz Nazareta.« (str. 132‐133)

V nadaljevanju avtor strne kritično o naših predstavah o Bogu in Jezusu. »Gledano zgodovinsko, je treba priznati, da so verni neopazno odrinili Jezusovo zemeljsko resničnost in dali prednost svojim kulturno pogojenim predstavam o Bogu. Novozavezna logika pregloboko prizadene naše mišljenjske vzorce, religijske vzgibe in čustvena stremljenja, da je ne bi neštetokrat speljali proč od njene usmeritve in pomena. Pogosto je pozabljena prav tam, kjer je najpomembnejša za naše poznanje Boga. Prepričani smo, da vemo, kdo je Bog, in v tej vednosti nas potrjuje vse: naša kultura, naša filozofija in celo ateistično zanikanje. Izvirnost Jezusa ni le v tem, da razkriva, kako Boga ne poznamo, marveč s svojim ravnanjem tudi pokaže, kako se glede Boga motimo. Jezus je pot, ne pa ponazoritev kake pred njim izdelane teorije in potrditev naših slutenj. Do konca uresniči, kar je bilo nakazano v bibličnem razodetju in morda v številnih drugih religijskih iskanjih. V Jezusu iz Nazareta zvemo, kdo je Božji Sin, in po njem, kdo je Bog kristjanov.« (str. 133‐134)

Svoje delo je Duquoc končal z dvema vprašanjema: o svobodi in o religijskem pluralizmu. Najprej o svobodi. »Jezusa sem predstavil kot svobodnega človeka. V njegovi svobodnosti se kaže to, kar evangeliji imenujejo njegova avtoriteta ali oblast. Ali nismo s tem podlegli modnim muham? Ali ne krepi takšno branje evangelijev svobodnjaških trendov našega časa, ko je zakon posameznikove svobodnosti edini sprejemljiv zakon? Mar se s tem ne borimo proti strahovom represivne Cerkve, ki mladini ne pomeni nič? To spraševanje ni brez podlage. Vendar pa sama logika besedila, kolikor zvesto razlaga Jezusovo pot, popravlja nezaželene učinke tega poudarjanja svobodnosti nazareškega preroka. Njegova svobodnost namreč ni v soglasju s svobodnjaško utopijo, ki je značilna za sodoben življenjski slog, ampak kritizira, ne da bi bila pri tem avtoritarna ali toga.« (str. 135‐136)

O religijskem pluralizmu, možnosti dialoga z nekrščanskimi verstvi avor zapiše : »Prepričan sem, da se bo dialog odprl bolj na široko – čeprav zahtevneje – ko se bo razodevanje Boga v Jezusu pokazalo v vsej svoji edinstvenosti. Ko so na Zahodu izginile religijske filozofije, se je jasno pokazalo dvoje. Prvič, kakšna je logika pričevanja prvotne Cerkve o Jezusu kot obrazu Boga – in drugič, med krščanstvom in verstvi se odpira doslej neznana pot, ki se zdaj zavzeto gradi. Krščanstvo ne stopa v dialog tako, da bi zmanjšalo Jezusov pomen, marveč tako, da ga pokaže v vsej njegovi pristnosti in vesoljni poklicanosti.« (str. 136)