torek, 28. april 2009

Doris LESSING: Peti otrok

Leto izida: 2008
Založba: Didakta
COBISS-ID: 241617920

Povzetek:
Harriet in David sta se našla na službeni zabavi. Poročita se in odločita, da bosta imela veliko družino. Otroci se rojevajo. Preudarni nasveti njene mame, ki se razdaja hčerini družini in Davidovega očeta, ki njun projekt finančno podpira, ne padejo na plodna tla. Trmasto vztrajata na svojih prepričanjih. Velika hiša je postala prijetno gostišče družinskih srečanj. Do rojstva petega otroka.
Ben ni bil videti kot dojenček. Bil je kot trol. Nenormalno veliko je jedel, brcal okoli sebe, ne jokal temveč rjovel in hitro rastel.. Prijatelji so se začeli umikati, ker jim je njegova navzočnost zbujala strah in grozo. Srečno družinsko življenje se jim je umikalo. Mož in sorodniki Harriet nekako prepričajo, da mora Ben v zavod. Za nekaj časa si oddahnejo od napornih dni.
Toda Harriet tega v sebi ne more sprejeti. Ko izzve, kje je nastanjen njen najmlajši, ga pripelje domov. Zaradi tega ji družine obrne hrbet. Otroci drug za drugim odhajajo v internate, David se zakoplje v delo, ona pa ostane z Benom sama. Tudi njega ni veliko doma. V srednji šoli ga v svojo družbo sprejmejo mladi prestopniki, kajti Ben je telesno močnejši od ostalih. Sedaj Harriet upa , da tudi njega nekega dne ne bo več v tisto veliko hišo in bosta z Davidom nekje drugje ponovno zaživela v novi sreči.
Navidezno preprosta zgodba, ki pa v bralcu poraja ničkoliko vprašanj. Kako gledamo na drugačnost? Jo znamo sprejeti ali se rajši umaknemo? Če bi Harriet pustila Bena v zavodu, bi umrl. Toda bila je mama. Pri tem pa je »spregledala« ostale štiri. Je s tem uničila družinsko srečo? Kaj pa David ? Družba (zdravniki in učitelji) se je ves čas umikala in ni priznala Benove drugačnosti. Bi ga rešila?

torek, 07. april 2009

Ayano IMAI: Kimi

Leto izida: 2008
Založba: Kres
COBISS-ID: 236300032

Povzetek:
Kimi je pes iz dobre družine, a zadnje čase mu ne gre prav dobro. Pa ne , da ga vlačijo od veterinarja do veterinarja in mu nadležno gledajo v ušesa, sploh ne , vse kaže, da ga nihče več niti opazi ne, kar pozabili so nanj. Zaradi obilice obveznosti v šoli in službi nihče nima časa, da bi ga peljal na sprehod, zato se Kimi odloči, da jih bo zapustil. Prepričan je, da bo že našel prijazno hišo in gospodarja, saj mu je navsezadnje vse to že enkrat uspelo. Žal, naslednja izkušnja pokaže, da ni niti najmanj lahko, saj naleti na fino gospo, ki ga oblači v najrazličnejše, njenim muham prilagojene oblekice, ki nimajo nič skupnega s pasjo naravo. Nemudoma se odloči in jo zapusti. Nazadnje pa se mu le nasmehne sreča, saj so se njegovi domači, medtem ko ga ni bilo, vendarle spomnili, da ga močno pogrešajo in seveda, da pogrešajo tudi pasje sprehode. Torej, da ne bi pozabili na izkazovanje ljubezni in prijateljstva, bo knjiga kot naročena, saj, kam pa pridemo, če se bodo zaradi pozabljivosti, s trebuhom za kruhom odpravili vsi prikrajšanci naklonjenosti in ljubeznivosti.
Vsebina precej spominja na slikanico Ljubči, Babette Cole, v njej so zaradi novorojenčka pozabili na svojega ljubljenčka. Navadno pa je tako, da pri avtorski slikanici zableščijo ilustracije, saj je težko doseči enako mojstrstvo pri obeh veščinah.
Priporočam obe.

Tash AW: Harmonija svile

Leto izida: 2007
Založba: Učila
COBISS-ID: 236243456

Povzetek:
Aw je britanski pisatelj, ki se je rodil v Maleziji. Harmonija svile je njegov prvenec in tudi ime trgovine, ki jo je glavni junak Johnny Lim prevzel po smrti svojega šefa in jo začel uporabljati kot krinko za svoje nečedne posle. Roman je razdeljen na tri dele, v vsakem od njih pa spoznamo Johnnyja skozi oči enega od pripovedovalcev. V prvem delu njegov odtujeni sin, ki očeta vidi kot tihotapca drog in komunista, raziskuje življenje pokojnega očeta, da bi razkril resnico in poiskal vzroke za očetova dejanja. Drugi del je napisan v obliki dnevnika Johnnyjeve žene Snow, nezadovoljne v zakonu. Mož jo namreč tako občuduje in spoštuje, da se je ne upa niti dotakniti. Pripovedovalec tretjega dela je Johnnyjev dober prijatelj Peter Wormwood, ki načrtuje svojo smrt in se spominja zvestega prijatelja in njunih doživetij.
Roman nas spodbuja k razmišljanju o subjektivnosti našega razumevanja drugih ter dvojnosti resnice in videza.

Avrelij AVGUŠTIN: O svobodni izbiri

Leto izida: 2003
Založba: Krtina
COBISS-ID: 127323392

Povzetek:
Antična krščanska misel predstavlja temelje sodobnega krščanstva, zaznamovala pa so jo velika imena, med katerimi se še posebej odlikuje Avrelij Avguštin. Pričujoče delo je nastajalo najprej v Rimu, pozneje pa najverjetne v Tagasti in Hiponu, kjer je Avguštin služboval kot škof. Sestavljajo ga tri knjige, ki so nastajale ločeno in sprva tematsko niso bile povezane, naslov pa jim je avtor dodal pozneje. Čeprav gre za tri ločene enote, ki bi kot filozofsko religiološki spisi predstavljali popolnoma ločene razprave, jih je Avguštin povezal v homogeno celoto, katere rdeča nit je človekova svobodna volja. Latinski izraz "libera voluntas" avtor v razpravi večkrat zamenja z "liberum arbitrium", kar bi pomenilo svobodno izbiro. Čeprav izraza ne srečamo pogosto, pa kažeta na avtorjevo neprestano ukvarjanje s problemom zla, ki ga analizira z različnih vidikov človekove duševne dejavnosti. Razpravo zastavi v obliki dialoga z Evodijem, ki že v prvi knjigi odpre probleme zla v skarjni obliki: Ali ni Bog povzročitelj slabega? Odgovor je pomembna iztočnica za razumevanje človekove svobodne volje oziroma izbire, obenem pa obramba pristnega krščanstva pred krivoverskimi gibanji, kakršna sta bila pelgijanstvo in manihejci. Avguštin je nekoč pripadal pelagijancem, zato je v polemiki jasno pokazal na pravi izvor zla. Ne le padli angeli, tudi človek je s svojo voljo postavljen pred izbiro, ali bo sledil Bogu ali se bo odvrnil od njega. Zlo je samostojna entiteta, čeprav ustvarjena od Boga. Ravno tako človekova grešna dejanja izvirajo iz človekove svobodne volje. Od nje je tudi odvisna sreča v življenju posameznika. Avguštin opozori na večni zakon, ki zapoveduje, da je treba odvrniti svojo ljubezen od začasnih stvari in jo čisto usmeriti proti večnim stvarem. Vloga začasnega zakona pa je ohraniti družbeni red, in to omejuje njegovo kazensko pristojnost. Druga knjiga je posvečena Bogu in njegovi stvariteljski dejavnosti, obravnavani v znamenju dobrega. Z njo Aguštin tvori protipol prvi knjigi, ki se v glavnem ukvarja z zlom. Iskanje razumske razvidnosti o božjem bivanju se odvija z metodičnim vzpenjanjem, najprej po stopinjah biti. Voljo spoznamo kot srednje dobro, ki lahko pridobi višje dobro. Hierarhija dobrega vpeljuje drugačno pojmovanje v krščanski filozofski svet, ki temelji na Platonovih spisih in Plotinovih razpravah. Dobra je vsaka stvar, ki je ustvarjena od Boga, vendar je človekova duša tisto najvišje dobro, ki ga stvarstvo premore. V tretji knjigi se Avguštin obrne k človeku in njegovim dejanjem. Poudari hvaljenje Stvarnika, obenem pa ugotovi, da je napuh izvor vseh ostalih grehov. Človek se postavlja nad Boga, zgledu napuha oziroma prevzetnosti, ki ga je hudič pokazal človeku, odgovarja zgled ponižnosti Gospoda, ki nam obljublja večno življenje. Avguštinova ontologija je novoplatonska, zato ga upravičeno prištevamo k pripadnikom platonske tradicije, ki je Platonovo filozofijo v polni meri vpeljala v krščansko duhovno misel.
Avguštinova metoda od bralca zahteva vso pozornost. Izpeljave posameznih odgovorov predstavljajo kompeksen filozofski način razmišljanja, ki sicer preko dialoga bralcu razkriva skrivnosti svobodne volje. Izbiramo med dobrim in zlim in za vsako odločitev v polni meri nosimo odgovornost sami. Tako sporočilo veje iz Avguštinovega teksta, ki na nekaterih mestih predstavlja pravo meditacijo.
Delo je resničen izziv za vsakogar, ki se želi poglobljeno ukvarjati s problemom zla v človeku in poskuša najti odgovor, kako doseči srečno življenje.