ponedeljek, 26. oktober 2009

Miha Kovač: Od katedrale do palačinke


V svoji novi knjigi o tisku, branju in znanju v digitalni družbi se dr. Miha Kovač, profesor, urednik, publicist in politični komentator sprašuje, kakšne spremembe se odvijajo v sodobnih družbah na področju množičnih medijev in knjige vzporedno z razvojem digitalnih tehnologij. Kakšno prihodnost ima v teh okvirih klasična knjiga, ne samo kot fizični nosilec informacij, temveč tudi kot pomembno komunikacijsko sredstvo? Enoznačnega odgovora na to vprašanje seveda ni, ena pomembnih ugotovitev pa gotovo je, da se zaradi načina sprejemanja informacij v sodobnih družbah izrazito spreminja tudi percepcija vsebin. Poglavitna Kovačeva ugotovitev, da po spletu "vse pogosteje površinsko brkljamo kot pa globinsko kopljemo", je tudi naslovna tema knjige. Kompleksna, strukturirana, izobražena in artikulirana osebnost, "ki je kot kakšna kadedrala v sebi nosila svojo lastno, hkrati pa posebno in enkratno personalizirano različico vseh tradicij zahodnih družb" počasi izginja. Spletno brkljanje prinaša lahkotnost sprejemanja vsebin, s čimer se pogosto odpovedujemo znanjem, ki zahtevajo globji spoznavni proces skozi analizo in sintezo prejetih informacij.
Digitalni razvoj zato poleg izzivov prinaša tudi evidentne pasti razvoja sodobnih družb. Za primerjavo Kovač navaja zanimiv primer spremenjenih razmerij na področju ekonomije in prerazdelitve bogastva, kar povezuje tudi s porastom uporabe digitalnih tehnologij: če je bilo razmerje med menedžersko in povprečno plačo leta 1970 še ena proti petindvajset, se je to razmerje do leta 2004 dvignilo na kar 104-kratnik povprečne plače. Še ena posledica široke uporabe brezplačnih spletnih medijev pa je tudi precej manjša uporaba tiskanih medijev, kar ima za posledico tudi zaton klasičnega raziskovalnega novinarstva, ki je s kritično držo do pojavov v družbi pomembno soooblikovalo družbeni prostor v 20. stoletju.
Za knjižno, "papirnato platformo" to seveda še ne pomeni konca, saj bo knjiga kot fizična oblika ostala pomemben medij komunikacije vse dotlej, dokler se ne bo pojavil model, ki bo omogočal več, boljšo in učinkovitejšo distribucijo vsebin. To obenem tudi ne pomeni tega, da lahko čisto brez zanimanja in kritičnega pogleda spremljamo dogajanja v naših družbah, ki so povezana s sodobnimi mediji. Kako prevladujoči spletni mediji vplivajo na percepcijo vsebin, si lahko ogledate tudi v prispevku z naslovom Is Google Making Us Stupid?, ki ga med viri navaja tudi Kovač. Zanimivo razmišljanje Nicholasa Carra - sicer tudi avtorja knjige The Big Switch: Rewiring the World, From Edison to Google - se nahaja na http://www.theatlantic.com/doc/200807/google.

Z zgodovino in prihodnostjo tiska in branja sem se seznanjala
Tatjana Pristolič