četrtek, 05. avgust 2010

Filmska šola v knjižnici Jarše

Pred dvema letoma sva z vzgojiteljico Mojco Bavdek začeli s projektom filmske vzgoje za predšolske otroke. Otroci v njeni skupini so bili takrat stari tri leta. Za osnovo sva vzeli knjigo Poglej si z novimi očmi!, vodnik za poučevanje tri - do enajstletnih otrok o filmu in televiziji. Pri predšolskih otrocih lahko uporabimo »tehniko zamrznjenega posnetka«, ki osredotoča na vizualni jezik filma. In »tehniko zvoka in podobe«, ki pomaga otrokom sprevideti, kako pomemben je zvok pri tolmačenju filma. V glavnem pa gre za to, da se z otroci pogovarjaš, kaj jim je všeč in kaj ne, kako vidijo posamezne like, kaj sami narišejo,... Mene kot knjižničarko najbolj zanimajo tiste risanke, ki obstajajo tudi v knjižni obliki (Krtkove dogodivščine, Nodi, Franček, Kravica Katka...).
Mojca v nekem svojem prispevku pravi: »Z rednimi srečanji, tematsko izbranimi vsebinami sledimo določenim temam, aktualnim dogodkom ali zgolj upoštevamo željo otrok. Skrbimo za povezavo z ostalimi področji, izpeljujemo različne delavnice, ali kot nadgradnjo videnega ali kot motivacijsko sredstvo. Razpravljamo o najljubših TV programih, osvajamo nove besede, skrbimo za osebni, socialni in čustveni razvoj. Posredno pa želimo vplivati na izbor kvalitetnih animacij ali filmov za otroke s pomočjo strokovnjakov Javnega zavoda Kinodvor«. Tako je vrtec šel v Kinodvor na predstavo risanke Trije razbojniki. Potem so si pri nas sposodili knjige na temo razbojnikov (Razbojnik Cefizelj, Boter petelin...). Pogovarjali smo se o knjigah, o risanki, in potem so razbojnike še narisali (pod že izdelane klobuke).
Katja iz Kinodvora je v vrtcu pripravila filmsko delavnico, kjer so otroci spoznali fleet book, praxinoscope, optične igrače...
Kasneje smo v Galeriji P74 obiskali razstavo ilustracij Lile Prap in si ob tem ogledali še risanke po njenih knjigah, ki so jih posneli Japonci.
Maja 2009smo spet obiskali Kinodvor (skupaj s klubom upokojencev), kjer so vrteli risanke Marjana Mančka in kjer nas je avtor tudi obiskal in se pogovarjal z otroci. (Pred tem so si seveda v knjižnici sposodili knjige z njegovimi ilustracijami.)
Ko so v vrtcu prirejali festival o Piki Nogavički, smo si v okviru filmske šole pogledali risanko o Piki in potem še mladinski igrani film, da so spoznali razliko med igranim in risanim filmom, hkrati pa so si sposodili še knjige o Piki Nogavički in se tako pripravili na festival.
Pred počitnicami so še podelili diplome in lesene Ostržke za bralno značko in tako smo si pred tem ogledali risanko Ostržek in knjige. Podelitev je potekala v knjižnici v obliki Pokaži kaj znaš.
S filmsko šolo za odrasle smo začeli lani jeseni in ustvarili skupino šestih (žensk), ki nas zanima »malo-več-filma«. Sama nisem »filmsko izobražena« in tako se učimo skupaj. Prvi sklop nosi naslov Zgodovina filma in začeli smo s samimi začetki: od bratov Lumiere naprej.
Pogledali smo Potovanje na luno, Rop poštnega vlaka, Rojstvo naroda, Oklepnico Potomkin, Metropolis, prvi zvočni film Pevec jazza, Andaluzijskega psa in na koncu nemški film Plavi angel. Končali smo torej pri koncu dvajsetih let. Filmov (razen tistih krajših) nismo gledali v celoti, pač pa samo novosti, ki so jih uvedli posamezni režiserji, in ob tem spoznali nove pojme kot so: montaža, kader, plan, prizor, sekvenca, efekt iris...
Za naprej načrtujemo pregled nacionalnih kinematografij: nemški ekspresionizem, italjanski neorealizem, francoski novi val...
Marisa Čebular